Sani, kaj je šlo narobe?
Skoraj vse. Od začetka do konca. Še posebej pa je bilo slabo v prvi četrtini, ko smo Turkom dovolili, da se razletijo po igrišču. Da vključijo navijače in dobijo tisto potrebno samozavest. Potem jih je bilo nemogoče zaustaviti. Gre za kakovostne igralce.
Ni bilo agresivne obrambe, zgrešili ste precej metov ...
Zagotovo je bil to naš slab dan, imeli pa smo tudi malce smole. V prvi četrtini smo zgrešili dva, tri prodore, ki jih ponavadi ne. To bi nam zagotovo malce pomagalo pri samozavesti in dvigu agresivnosti v obrambi. Na drugi strani pa so Turki zadevali tudi iz nemogočih položajev, tudi ko je bila obramba dobra. S tem so nas še bolj deprimirali.
Sani Bečirović
Skorajda nemogoče. Tokrat so bili vsi faktorji na njihovi strani. Bili so za razred, če ne dva, boljši tekmec.
Besedica, dve o sodnikih?
Sodniški kriterij je šel zagotovo bolj na roko njim kot nam. Smo pa povsem sami krivi za to. To ni nikakršen izgovor. Preprosto nismo vsilili svoje agresivne igre. Nimamo nobenega opravičila, saj smo v prvem polčasu naredili le šest osebnih napak.
Se lahko dvignete proti Španiji?
Drugega nam ne preostane. Uspeh med osem ne pomeni nič, če vse tekme potem izgubiš z veliko razliko. Imamo dovolj ponosa, smo dovolj izkušeni. Vzeli si bomo čas za premislek, prespali to tekmo in se nato z novimi mislimi začeli pripravljati na Španijo.
Kdo je bolj ranjen, vi ali Španci?
Morda so oni celo bolj ranjeni kot mi. Vendarle so svetovni prvaki. Ampak to ne pomeni nič. Gre za novo tekmo. Pomembno vlogo bo igrala psiha. Torej, kdo si bo prej opomogel in se sprijaznil z dejstvom, da ni več v igri za najvišja mesta. Ampak vsako mesto šteje. Velika razlika je med petim in osmim mestom na svetu. Zatrdim lahko, da vsi v garderobi tako razmišljamo.