Nedeljska tekma zadnjega kroga lige narodov v Stožicah med Slovenijo in Srbijo se bo za vedno zapisala v zgodovino slovenskega športa. A ne zgolj zaradi prave drame na igrišču ter zmage (3:2), ki je našo reprezentanco skozi šivankino uho popeljala na zaključni turnir osmerice, pač pa zaradi slovesa enega največjih slovenskih športnikov, dolgoletnega poveljnika igre slovenske odbojkarske reprezentance, Dejana Vinčića.
"Dejan Vinčić ima prav posebno mesto v zgodovini slovenske odbojke. Z besedami se ne da opisati, kaj pomeni za slovensko odbojko. Mislim, da se včasih tako posebnih igralcev ne ceni dovolj. Bil sem vesel in ponosen, da sem imel na voljo takšnega igralca, ki je lahko s svojo genialnostjo delal razliko. Čeprav se nisva vedno v vsem strinjala, sva vedno vedela, da si želiva le najboljše za ekipo. Lahko le upamo, da se še kdaj pojavi kakšen Dejan," se je na slovo svojega nekdanjega varovanca odzval nekdanji slovenski selektor Gheorghe Cretu, ki pa je tokrat sedel na nasprotni strani, na klopi Srbije.
"Mislim, da je Dejan eden redkih, ki res razumejo, kako je igrati s temi fanti. Po teh dolgih letih, je točno vedel, na kaj biti pozoren, o čem vse moraš razmišljati, da ta ekipa funkcionira tako, kot funkcionira. Res sem zelo počaščen, da sem lahko z njim toliko časa delil garderobo. Skupaj sva šla čez mnoge težke trenutke, a sva tej reprezentanci dala res ogromno in vesel sem, da se je uspel posloviti na tak način," pa je bil ob slovesu svojega partnerja čustven njegov podajalski partner Gregor Ropret, ki je skupaj z Vinkotom dolga leta tvoril enega najboljših parov organizatorjev igre na svetu.
Še posebej mu je ostalo v spominu evropsko prvenstvo 2023, ko Cretu ni vpoklical rahlo načetega Vinčića, tako da je vse breme padlo na ramena Ropreta, ki se je na polfinalni tekmi poškodoval. Čeprav je bil s svojim klubom že na pripravah v Romuniji, se je Vinčić nemudoma odzval na prošnjo za pomoč ter Slovenijo popeljal do zmage proti Franciji in bronaste medalje.
"Tisto je bil eden najtežjih trenutkov zame in za ostale fante. Nesrečna poškodba ob najbolj nepravem trenutku. Vsa čast Vinkotu, ki se je odzval na povabilo selektorja, čeprav ga je ta vpoklical s precejšnjo zamudo. Verjetno bi že moral biti tam, a tudi selektorji so samo ljudje, odločajo se po svoji dobri volji. Vinko je res pokazal, da je za nas pripravljen narediti vse. In mislim, da se mu je tudi ekipa lepo oddolžila, ko smo osvojili še eno medaljo."
Tudi slovenski kapetan Tine Urnaut je izbral evropsko prvenstvo 2023 kot dogodek, ki najlepše opiše Vinkotov odnos in doprinos k slovenski reprezentanci. "Če bi moral izbrati en najin trenutek, katerega si bom najbolj zapomnil, bi verjetno res izbral tisti trenutek, ko je prišel na našo tekmo iz klubskih priprav iz Romunije, iz restavracije, kjer je zvečer gledal našo tekmo. In nam prinesel bronasto medaljo. Vsi mu moramo biti hvaležni za to, kar je naredil za nas."
"Dejan je bil moj brat skozi vsa ta leta. Gre za osebo, kateri neizmerno zaupam. Bil je moj prvi cimer, dolgoletni soigralec. In potem to vse skupaj preide v prijateljstvo, katero preide v bratstvo. Danes je oseba, brez katere si težko predstavljam svoje življenje," je dodal Urnaut, ki je bil vesel, da se je lahko njegov "brat" poslovil na takšen način. "Osebno si ne predstavljam lepšega slovesa, kot je bilo to Dejanovo. Mislim, da si vsak športnik težko predstavlja kaj lepšega. Če bo moje pol tak o lepo, bo še vedno prelepo."
Urnaut pa se je dotaknil še ene teme. Poti, ki jo je opravila slovenska odbojka, odkar sta se z Vinčićem pred dvajsetimi leti prvič pridružila reprezentanci. "Pot Vinkota in naše reprezentance je bila zares fenomenalna. Gre za eno tistih neverjetnih športnih zgodb, ko nekdo pride iz samega dna, kjer se je naša zgodba tudi začela, a se nato povzpne do tega, kjer smo zdaj. Da se lahko igralci poslavljamo pred polnimi Stožicami. To je nekaj fenomenalnega. Vsi tisti, ki prihajajo za njim, stopajo v velike čevlje. Upam, da se bodo zavedali, kakšno pot smo opravili, da smo danes tu, kjer smo. Da bodo to cenili."
Eden izmed teh, ki prihajajo, je zagotovo mladi Nejc Najdič, kateremu so bili pri komaj 19 letih tekom letošnje lige narodov že zaupani ključi igre slovenskega napada. Kot eden najbolj nadarjenih mladih podajalcev na svetu se zdi kot naravni naslednik Vinčića, kar je Vinko nedavno v pogovoru z mediji tudi potrdil.
"Dejan Vinčić ... Neverjeten igralec, neverjeten prijatelj, neverjeten cimer, neverjeten človek. Lahko si samo želiš, da naslediš takšnega človeka, ki je toliko naredil za Slovenijo. Vse je dal za Slovenijo in zato smo mu res lahko hvaležni. Zaslužil si je takšen večer. Zdaj pa je na nas, da držimo ta nivo in gremo dalje," ni mladi Najdič prav nič skrival, koliko mu je pomenilo, da je lahko vsaj ene reprezentančne priprave opravil skupaj s svojim idolom.
"Vedno je govoril 'Igraš za to, da zmagaš'. Bo kar precejšnje breme biti naslednik tako velikemu igralcu, legendi slovenskega športa. Poznajo ga vsi v Sloveniji. Upam, da bom šel po njegovih stopinjah, obljubljam pa, da bom dal vse od sebe na vsaki tekmi, vsakem treningu. Le tako lahko nasledim takšnega igralca."
Prav posebna zgodba pa povezuje Vinčića in našega novega selektorja Fabia Solija. Naš dolgoletni podajalec se je namreč po lanskih olimpijskih igrah že sprijaznil z reprezentančnim slovesom, a si je priznani italijanski strokovnjak vseeno želel, da še enkrat obleče reprezentančni dres ter svoje znanje in izkušnje še zadnjič deli z mladci, ki bodo tvorili slovensko prihodnost. Vinčić, kateremu reprezentanca pomeni največ na svetu, seveda ni mogel odkloniti.
"Najprej bi rad povedal, za kakšno čast je šlo, da sem lahko doživel to njegovo zadnjo tekmo v reprezentančnem dresu. Z Dejanom sem sodeloval le nekaj mesecev, a verjemite mi, da je najina zgodba zame zelo pomembna. Ko sem začel svoj projekt na klopi Slovenije, nisem imel na voljo popolnega kadra. Poklical sem ga, če bi še enkrat bil del reprezentance, a mi je odgovoril, da je v mislih že končal svojo reprezentančno pot na olimpijskih igrah. A je vseeno razmislil in mi že čez nekaj minut potrdil, da je pripravljen pomagati. Potreboval sem namreč nekoga izkušenega, ki bo delil svoje znanje z vsemi temi mladeniči. Da jim pojasni, kaj pomeni nositi reprezentančni dres" nam je razložil italijanski strokovnjak.
"Do tu, kjer smo danes, smo namreč prišli zahvaljujoč njemu in njegovi generaciji. Danes lahko igram to ligo narodov, ker so si jo oni prislužili. Začeli so na samem dnu, igrali še nekakšno srebrno evropsko ligo in ne vem kaj. Za to priložnost, ki jo imamo zdaj mi s to novo generacijo igralcev, se lahko zahvalimo samo temu človeku in njegovi generaciji," je Soli le stežka našel besede, ki bi opisale ves Vinčićev doprinos slovenski odbojki.
In koliko mu reprezentanca pomeni, je na koncu dokazal tudi na svoji poslovilni tekmi, ko ni želel vstopiti v igro. "Med tekmo sem se večkrat ozrl k njemu, ker sva imela dogovor, da ga pošljem za eno točko v igro. V četrtem nizu sem ga ob naši rahli prednosti vprašal, če je zdaj pripravljen vstopiti, a je vsakič odgovoril, da ne. Da moramo še naprej pritiskati, da noče da bi našim mladi podajalci ob menjavi nekoliko izgubili svoj fokus. Za konec je še enkrat postavil ekipo na prvo mesto. Takšen je pač Vinko."