V gradbeništvu niti pasje ute ne moreš zgraditi, če koga ne podkupiš. Goran Ivanišević

Kar nekaj športnikov se je po končani športni poti odločilo, da se preizkusi tudi v poslovnih vodah. Tako kot za druge "navadne" smrtnike tudi za nekdanje športnike velja, da nekaterim uspe, drugim pač ne. Dober primer iz prve skupine je nekdanji hrvaški rokometaš Nenad Kljaić, ki je svojo tržno nišo našel v distribuciji banan. Nekoliko nenavadna ideja se je Kljaiću izplačala: postal je hrvaški "kralj banan". Dobro se je izšlo tudi boksarju Željku Mavroviću, ki se je posvetil proizvodnji ekožitaric, in nogometašu Dariu Šimiću, ki je nekaj milijonov evrov vložil v istrsko polnilnico vod.

Na drugi strani so tisti, ki jim dobrih predstav iz sveta športa ni uspelo prenesti v posel. Nekdanji hrvaški teniški igralec Goran Ivanišević je na primer okusil usodo nemškega kolega Borisa Beckerja, ki mu je precej projektov padlo v vodo. "Pojedli so me morski psi. V posel sem padel kot iz vrtca na fakulteto. Nikogar nisem podkupil, v gradbeništvu pa niti pasje ute ne moreš zgraditi, če koga ne podkupiš," je svojo investicijo v poslovne stavbe v Splitu opisal Ivanišević. Neslavna usoda je doletela tudi košarkarja Dina Rađa, ki je v Splitu odprl All Star Cafe, a ga domačini niso znali ceniti tako, kot bi si sam želel. Robert Prosinečki se je odločil za izdajanje športnega tednika, a je Rekord že po nekaj mesecih ugasnil. Hobi Dada Prša – vlaganje v delnice – je močno zatresel potres v Indoneziji, ki mu je prinesel nekaj stotisoč evrov minusa. Miroslav Ćiro Blažević pa se je opekel na čokoladi. "Vložill sem v tovarno čokolade v Švici in vse izgubil. To je bila dobra šola," je o propadli investiciji dejal Blažević.