Pred približno desetletjem je takratna ljubljanska županja izrekla usodni da. Seveda se ni poročila, ampak je potrdila obljubo, zaradi katere so jo še dolgo vlekli za jezik: obljubila je stadion. Zares ne vemo, koliko kubičnih metrov Ljubljanice je moralo preteči do torka, ko je zdajšnji župan Zoran Janković s svojim sijočim nasmeškom povabil pomembneže in novinarje kar na gradbišče ter jim skupaj z vlagatelji razkazal bodoči trgovski center, stadion in dvorano. Skupaj z njim so korakali Branko Oblak, Sebastjan Cimerotič, Ivan Simič, Igor Lukšič, Ivan Zidar, Joc Pečečnik in še mnogi, ki jim je Zoki vešče in ponosno razkazoval sadove svojih dolgotrajnih prizadevanj. Žurnalu pa je župan med drugim razložil, koga bi si želel na prvi tekmi v dvorani in na stadionu.

Prvi je dvorano v povojih "krstil" legendarni košarkar in reporter Peter Vilfan , ki je na improvizirani koš zadel prvo trojko, pa čeprav ne v športni opremi. Da je šla žoga skozi mrežico, je sicer porabil tri poskuse, kar za metanje v za to prav nič primernih čevljih, hlačah in srajci sploh ni slabo. Značilno dobre volje je bil tudi nogometni mecen Joc Pečečnik, snovalec stadiona streljaj stran, za Bežigradom, ki si je prav tako ogledal nastajajoči objekt. Predsednik Interblocka je spregovoril o primerjavi obeh stadionov. Kakšna sreča, dogo smo prosili za vsaj en stadion, zdaj pa novinarji sprašujemo celo o primerjavi enega z drugim.