Aleš Pajovič se je ob začetku priprav pod vodstvom novega selektorja Mira Požuna vrnil v rokometno izbrano vrsto in ji s svojo navzočnostjo dal dodatno veljavo. Na prvenstvu je povratnik zablestel v polnem sijaju in ga s 70 goli končal kot najboljši strelec slovenske reprezentance. Na skupni lestvici strelcev EP je končal na sedmem mestu, vendar so vsi rokometaši pred njim odigrali več tekem od njega. "Pri njem odtehtajo vse izkušnje, ki si jih je v teh letih nabral, in reprezentanca je zato z njim dosti močnejša, kot pa bi bila brez njega," o igralcu španskega Ciudad Reala pravi trener koprskega Cimosa Matjaž Tominec . Le upamo lahko, da 197 centimetrov visoki 29-letni levi zunanji igralec ni vzel tega prvenstva kot svoj labodji spev. S Pajovičem je reprezentanca povsem nekaj drugega kot pa brez njega.

© Sportnet

Pajovič je torej s svojo odlično formo zasenčil tudi burlesko, ki so si jo pred evropskim prvenstvom privoščili na slovenski rokometni zvezi. Po začetku priprav so namreč odslovili selektorja Kasima Kamenico , ki je moštvo vodil na zadnjem svetovnem prvenstvu v Nemčiji. Po dveh zmagah na prijateljskih tekmah proti Švici je predsedstvo s 15 glasovi proti enemu odrezalo Kamenico in na njegovo klop postavilo Mira Požuna . "Postopek je bil nehuman in mislim, da je šel predvsem na škodo slovenskega rokometa. V reprezentanci sem vzpostavil delovno atmosfero, vladalo je izjemno spoštovanje, delalo se je profesionalno, videli ste, da me podpirajo tudi igralci," je po odstrelu povedal razočarani Kamenica, ki ga je v nerazumevanju potez RZS podprla slovenska javnost.

Drugi dogodki so ostali v senci omenjenih dveh. Nekoliko je izstopal še en izgubljen sosedski obračun s Hrvaško . Naši so sicer začeli zadržano, a v drugem delu med 35. in 45. minuto uprizorili stampedo na gol južnih sosedov ter z delnim rezultatom 4:0 prešli v vodstvo 21:20. Po tem je sledil mrk. Mrk v slovenski režiji. In končna zmaga Hrvatov s petimi zadetki prednosti. "Ključno je bilo igranje z igralcem več, saj kar dvakrat tega nismo izkoristili in se odlepili. S tem bi Hrvate prisilili, da nas lovijo. Nato se je stvar obrnila, v tej želji smo naredili še več napak, zapravili nekaj čistih strelov. Kakovostna ekipa, kot je Hrvaška, je to seveda izkoristila," je o porazu proti sosedskim rivalom povedal nekdanji slovenski reprezentant Uroš Šerbec .

Beno Lapajne je odigral dobro prvenstvo. © AFP

Najmanj pomembnosti ste pripisali formi vratarjev Gorazda Škofa in Bena Lapajneta ter novemu izostanku Renata Vugrinca . "Prepričan sem, da ima Slovenija v Benu Lapajnetu in Gorazdu Škofu najmočnejši vratarski tandem na prvenstvu," je naša čuvaja mreže spodbujal legendarni vratar Celja Pivovarne Laško Dejan Perić , statistika pa skoraj potrjuje njegove besede. Pred našim vratarskim tandemom sta bila le norveška čuvaja mreže Steinar Ege in Ole Erevik , Lapajne je s 37-odstotno uspešnostjo in 9,2 ubranjenega strela na srečanje četrti čuvaj mreže EP, Škof pa je s 34 odstotki ubranjenih strelov (7,5 na tekmo) pristal na 11. mestu. O Vugrincu se ni kaj prida govorilo. Kogar ni, brez tega se mora. Kdor noče, tega ne potrebujemo.

Na svidenje, Norveška – pozdravljena, Hrvaška 2009.