Sicer izjemni govorec Josep Guardiola se je vse od začetka treniranja prve ekipe Barcelone odločil, da intervjujev posameznim medijem ali novinarjem ne bo dajal. Svoje pravilo je sicer nekajkrat že prekršil, daljše pogovore pa večinoma opravlja zgolj v sponzorske namene. Tako je bilo tudi v Valencii, kjer je banka Sabadell praznovala svojo 30. obletnico, Guardiola pa je skupaj s povezovalcem programa odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih izbrani gostje pustili zapisane na liste papirja pri vhodu v dvorano. Za svoje čustvene odgovore je kar nekajkrat dobil glasen aplavz polnega avditorija.

"Ko sem bil igralec, sem doživel trenutek, ko od sebe nisem več mogel dati vsega, kar bi lahko," je razlagal Guardiola. "To je bil trenutek, ko sem bil utrujen, in vem, da se mi bo kot trenerju zgodilo enako. Vem, da bo prišel ta dan, ko bom postal utrujen, in takrat bom pustil ta poklic. Upam, da bo prišel ta dan, saj je življenje trenerjev po navadi takšno, da te vržejo ven, še preden ugotoviš, zakaj izgubljaš. V tem trenutku to vem, ampak se zavedam, da ne bo vedno tako. Tisti, ki izgublja, gre na ulico."

O njegovih trenerskih metodah je bilo prelitega že mnogo črnila, toda Guardiola je zatrdil, da zmaguje zaradi drugih reči: "Zmagujem, ker imam izjemno ekipo in 400 milijonov evrov za seboj. Če bi jih imel sto, ne bi zmagoval. In če ne bi bilo tako dobrih ljudi, ki jih imam za seboj, bi mogoče že osvojili kaj, ampak 12 od 15 (naslovov, op. a.) niti slučajno. Včasih se 'pos**jem, ko o meni v časopisih pišejo stvari, ki jih niti sam ne razumem."

Guardiola je nekaj lepih besed namenil celo Joséju Mourinhu, s katerim sta nekoč sodelovala kot igralec in pomočnik (prevajalec) pri Barceloni, njun odnos pa se je po Mourinhovem vodenju Interja in Reala Madrida naglo poslabšal: "Ni treba biti nogometaš, da bi bil velik trener. (Arrigo, op. p.) Sacchi je spremenil ta šport, ne da bi igral, in Mourinho je verjetno najboljši trener na svetu. Biti v slačilnici ti da nekaj rešitev za določene situacije, če pa nisi bil, ti to da druge prednosti."

Trener Barçe je podal tudi svoj pogled na to, kako mora trener prevzemati odgovornost: "Nekdo mora sprejemati odločitve in jaz sem tu, da to počnem, saj me za to plačujejo, živimo pa v svetu naravne selekcije. Imeti 90 tisoč ljudi, ki te kličejo osel, je zelo težko, ampak imeti pet tisoč takih na tekmi četrte lige je prav tako težko. Uspe samo izbranim."