Evropski prvak, igralec leta ...

Michel Platini je bil trikrat izbran za najboljšega nogometaša Evrope, dvakrat za najboljšega igralca sveta, leta 1984 pa je Francija pod njegovim vodstvom osvojila naslov evropskega prvaka. V svoji karieri je na 580 tekmah zabil kar 312 zadetkov.

Predsednik Uefe Michel Platini je v intervjuju za angleško nogometno revijo FourFourTwo obujal spomine na svojo bogato športno pot, v kateri je bil kar trikrat (1984, 1985 in 1986) izbran za najboljšega nogometaša sveta. Francoz italijanskih korenin bo julija dopolnil dve leti na sedežu Uefe, v tem času pa je pod njegovim vodstvom evropski nogomet doživel že kar nekaj pomembnih sprememb: Platini se je močno zavzemal za to, da je leta 2012 organizacija evropskega prvenstva pripadla Poljski in Ukrajini , pod njegovim vodstvom se bo spremenil format Lige prvakov , v zadnjih mesecih pa Francoz bije medijski boj z nogometnimi mogotci iz Anglije in se na vso moč trudi, da bi nogomet ohranil svoje tradicionalne vrednote. "Moramo poskrbeti za to, da se bodo mladi fantje odločali za nogomet zaradi tega, ker je šport. Nenazadnje je to le igra, ni vse v denarju," venomer znova ponavlja 52-letni Francoz iz Joeufa .

Govori se, da se v svojih mladih letih svojo sestro zvlekli v šolo uro pred pričetkom pouka, zato da bi lahko igrali nogomet s sošolci. Je kaj resnice na tem?
Ni ravno tako, vendar pa tega vseeno nikakor ne obžalujem! V kuhinji smo imeli budilko in jaz sem večkrat uro pomaknil nazaj, zaradi česar je sestra vedno mislila, da zamuja v šolo. Tako sem pridobil slabo uro časa, da sem lahko pilil mojo tehniko! Sestra je ta čas zapolnila z druženjem, verjetno pa je imela tudi več časa za fante, tako da ji moja potegavščina zagotovo ni škodila (smeh).

Michel Platini je za Thierryjem Henryjem drugi najboljši strelec v zgodovini francoske reprezentance.© AFP

Zinedine Zidane je dejal, da se je na šolskih igriščih pretvarjal, da je Michel Platini. Ste tudi sami imeli kakšnega vzornika?
Slišal sem to zgodbo, vendar se z Zidanom o tem nikoli nisva pogovarjala, Ko je bil majhen je nekoč prišel v moj kamp v St. Cyprienu, zato je to verjetno nanj pustil vtis. V času moje mladosti ni bilo ravno veliko igralcev, ki bi jih lahko označil za idole. Spominjam se, da sem se nekaj časa pretvarjal, da sem Nestor Combin, ki je takrat igral za Metz. Kasneje je bil moj idol seveda Johan Cruyff.

	Moja era se je končala leta 1986, ko je na sceno prišel Maradona. Takrat so me poškodbe zdelovale in nisem imel več takšne eksplozivnosti kot nekoč. Michel Platini

Veliko ljudi trdi, da ste bili velik zabavljač. Se kakšne šale še posebej spominjate?
Kako mislite, da sem bil zabavljač? Saj sem še vedno! V življenju so najpomembnejši družina, prijatelji in smeh. Rad sem se šalil iz igralcev, vendar mislim, da nisem nikogar užalil. Seveda sem tudi sam dostikrat deležen kakšne potegavščine. Tudi to moraš sprejeti.

Ko ste zapuščali Nancy, ste imeli na mizi ponudbe številnih evropskih velikanov. Zakaj ste izbrali prav St. Etienne?
Ne pozabite, da je bil takrat St. Etienne povsem nekaj drugega kot dandanes. Igrali so finale pokala evropskih prvakov proti Bayernu in so takrat veljali za enega najmočnejših klubov v Franciji. Ko sem bil star 19 let, me je obiskal Alfredo Di Stefano, ki je bil tedaj trener Valencie, kasneje pa sem podpisal tudi predpogodbo z Interjem. Takrat zaradi starostne omejitve prestopi niso bilo tako preprosti. Ko je bila prepoved ukinjena, sem se dogovoril z Juventusom, saj so iz Interja sporočili, da jih ne zanimam več.

Platini se redno udeležuje dobrodelnih tekem. Na sliki s svojim nekdanjim soigralcem iz Juventusa Poljakom Zbigniewom Boniekom. © AFP

Pri Juventusu ste imeli na začetku kar precej težav. Ste razmišljali o odhodu?
Res je, na začetku mi nikakor ni šlo. Imel sem precej težav zaradi poškodbe dimelj, katero sem staknil na svetovnem prvenstvu. Takrat sem komajda hodil, zato sem se na igrišča lahko vrnil šele decembra. Takrat je bila tudi konkurenca pri Juventusu izredno močna. Predsednik Gianni Agnelli je dejal, da me ni kupil zato, da bi sedel na klopi in kasneje so se stvari pričele odvijati meni v prid. Začel sem zabijati zadetke, še pomembneje pa je bilo, da sem bil končno zdrav.

Z Juventusom ste osvojili naslov evropskega prvaka, vendar pa smo si tisto srečanje zapomnili predvsem po tragediji na stadionu Heysel …
Oh, Bruselj … To je zelo težka zgodba. Ljudje me dostikrat sprašujejo o tej tekmi, a o tem res ne želim govoriti. Postal sem nogometaš, ker sem želel uživati v igri in zabijati zadetke. Nikoli si nisem mislil, da bo zaradi tega 40 ljudi zgubilo življenje. Dan po tekmi sem obiskal preživele, nato pa sem odšel na dopust, da si prečistim možgane. Prosim, govorimo o čem drugem.

Sredi osemdesetih ste bili najboljši nogometaš sveta. Ste tudi sami sebe smatrali za najboljšega igralca sveta?
Sploh ne gre za to, kako sem videl samega sebe – takrat sem dejansko bil najboljši igralec na svetu! Kaj drugega pa naj rečem? Bil sem prepoln samozavesti. Vedel sem, da lahko storim vse kar sem si zamislil. Moja era se je končala leta 1986, ko je na sceno prišel Maradona. Takrat so me poškodbe zdelovale in nisem imel več takšne eksplozivnosti kot nekoč. Nekaj časa to nihče ni opazil, a v nedogled tako nisem mogel igrati.

Michel Platini in v ozadju nekdanji jugoslovanski zvezdnik Safet Sušič. © AFP

Zakaj ste se upokojili že pri 32 letih?
Ocenil sem, da je napočil pravi trenutek. Glavni razlog je bil, da sem bil utrujen. Igrali smo srečanje proti Sampdorii in takrat sem nenadoma začutil, da sem izgubil svojo hitrost. Takrat sem si rekel – 'dobro, to je torej konec'. Brez eksplozivnosti nisem mogel igrati svoje igre in zato sem se odločil, da se raje poslovim kot pa da spremenim svoj stil. Veliko klubov me je vabilo naj se jim pridružim in igram na čelu obrambe, a me to ni zanimalo.

	Glavni razlog, zakaj nikoli nisem odšel v Anglijo je v tem, da je tam preveč tekem.. Nisem se mogel sprijazniti z idejo, da bi igral nogomet na božič in za novo leto. Michel Platini

So vas kdaj vabili v Anglijo?
Ob začetku osemdesetih sem imel ponudbi Arsenala in Tottenhama. Moja žena, Christelle, si je zaradi shoppinga zelo želela oditi tja, a verjetno me je prav zaradi tega to še dodatno odvrnilo! Glavni razlog je bil v tem, da je v Angliji preveč tekem. Nisem se mogel sprijazniti z idejo, da bi igral nogomet na božič in novo leto. Želel sem biti z družino ob takšnih praznikih.

Kdo bi zmagal na tekmi med vašo generacijo in moštvom, katerega je vodil Zinedine Zidane?
Menim, da je bilo naše moštvo bolj nadarjeno, vendar nismo imeli takšnih izkušenj kot naši nasledniki. Leta 1984 smo bili precej zeleni. Takrat je v moštvu le en igralec igral v tujini, 20 let kasneje pa je bilo že povsem drugače. Zidanova ekipa je bila bolj realistčna, vedela je kako se zmaguje velike tekme.

Najlepša leta svoje kariere je prebil pri Juventusu iz Torina. ©

Ljudje so govorili, da ste bili iz prostih strelov uspešni zaradi izjemno prožnih gležnjev. Je to res? Kateri izvajalci prostih strelov vas danes najbolj navdušujejo?
To pa sploh ni res! Pravzaprav sem imel zelo 'trde' gležnje! Sploh se nisem mogel dotakniti prstov na nogah, bil sem ves trd. Pred tekmo mi je trener zarinil glavo med kolena, dokler si skoraj nisem zlomil hrbtenice. Sprašujete, kako sem dosegel vse te zadetke iz prostih strelov? Vsa skrivnost je v občutku. Imel sem občutek za žogo in znal sem streljati mimo živega zidu. Trenutno je najboljši izvajalec prostih strelov po mojem mnenju Juninho iz Lyona. Danes je tehnika izvajanja prostih strelov drugačna kot je bila nekoč. Žoga ne pada več v takšnem loku kot v naših časih.

Kaj ste bili, vezist ali napadalec?
Hm, res ne vem. Nekateri so trdili, da sem napadalec, vendar nisem povsem prepričan o tem. Recimo, da sem bil popoln igralec.

	Igral sem zato, da bi zmagal in kadar smo izgubili, sem se počutil kot da sem bolan. Michel Platini

Ste res zelo težko sprejemali poraze?
Res je. Bil sem zelo slab 'luzer'. Z menoj ni dobro govoriti, kadar doživim poraz. S tem sem imel v preteklosti veliko težav in mislim, da sem se malce popravil, vendar se te navade nikoli nisem rešil. Igral sem zato, da bi zmagal in kadar smo izgubili, sem se počutil kot da sem bolan. To se ni dogajalo zgolj na nogometnih igriščih. Pred leti sem s prijatelji igral golf in eden od njih me je tako zmotil, da sem zgrešil luknjo. Bil sem besen kot ris. Na koncu sva na igrišču ostala le jaz in moj nosilec. (smeh)

Je res, da je Eric Cantona odšel na Otok po vaših zaslugah?
Eric je bil sijajen fant. Z njim nikoli nisem imel težav. Nikoli ga nisem obravnaval drugače kot ostale in od tega niti ni zahteval. Dovolil sem mu, da igra tako kot zna najbolje in zaradi tega mi je bil vedno hvaležen. Razmišljal je, da bi končal svojo kariero, vendar pa sva ga nato s Gerardom Houillerjem prepričala, da bi bila Anglija zanj odlična rešitev. Bil je rojen za angleški nogomet, prav tako kot jaz za italijanskega.

Po epizodi na klopi francoske reprezentance nikoli niste trenirali nobenega kluba? Se ne strinjate, da bi bilo to precej bolj vznemirljivo kot organiziranje SP leta 1998?
Jaz klubski trener? Nikoli! Že ko sem bil selektor reprezentance, se nikakor nisem mogel navaditi na vsakodnevni pritisk in nenehne treninge. Že takrat sem spoznal, da me treniranje klubov ne zanima. Tega prepričanja nisem opustil niti takrat, ko so me poklicali iz madridskega Reala. Kot najstnik se nikoli nisem izživel. Ves čas sem treniral in potoval, bil sem na dietah, ves čas pod nadzorom medijev, le redkokdaj sem se zabaval pozno v noč. Delo z organizacijo SP je bilo fantastično. Če ne drugega, sem vsaj živel normalno življenje.

Platini si je močno prizadeval, da bo Euro 2012 na vzhodnoevropskih tleh. © Action Images

V zadnjih mesecih je bilo veliko govora o željah angleškega Premiershipa, ki bi prvenstvene tekma rad organiziral v tujini. Mislite, da se bo temu dalo izogniti?
Ta ideja nima nikakršnih možnosti. To je preprosto nemogoče in sam temu odločno nasprotujem. Gre za vprašanje filozofije in nekakšne nogometne kolonizacije. Ne morete ljudi v neki deželi prepričevati, naj podpirajo tuja prvenstva. Smisel vsega je da pomagamo vsem razvijati nogomet, ne le samemu sebi. Angleški nogomet je odličen: vrhunska atmosfera, navijači itd. Kljub temu mi ni všeč, da je vse več njihovih klubov v rokah tujcev. Moram priznati, da sem se naglas smejal ko sem prvič slišal za idejo o igranju prvenstvenih tekem v tujini. Lepo je, da se porajajo nove ideje, vendar te se preprosto ne da sprejeti.

	Če bo kdaj posel nogomet vsrkal vase, bomo zapustil ta šport. Tukaj nisem zaradi tega, da služim interesom gospodarstva. Michel Platini

Kaj bi bila za vas najbolj pozitivna sprememba v nogometu v naslednjih desetih letih?
Mislim, da bi bila največja zmaga, če nam uspe obdržati nogomet kot šport in ne zgolj kot posel. Vedno sem trdil, da celoten nogomet sloni na tradicionalnih vrednotah. V kolikor nogomet vodi posel je to povsem v redu, drugače pa je, če je ravno obratno. Moramo poskrbeti za to, da se bodo mladi fantje odločali za nogomet zaradi tega, ker je šport. Nenazadnje je to le igra, ni vse v denarju.

Je to realna želja?
Seveda je, v to sem slepo prepričan. Toda moramo imeti odprte oči in moramo veliko delati. Če bo kdaj posel nogomet vsrkal vase, bomo zapustil ta šport. Tukaj nisem zaradi tega, da služim interesom gospodarstva.

Bili ste igralec, selektor, predsednik Uefe … kako si želite, da si vas ljudje zapomnijo?
Iskreno povedano mi je povsem vseeno. Pred leti so želeli stadion Stade de France poimenovati "Stadion Michela Platinija", vendar sem bil sam odločno proti tej ideji. Dokler sem zraven bi si želel le, da ljudje prepoznajo, da vse to počnem iz velike ljubezni do nogometa. Ko moje mnenje ne bo več pomembno, je pa čisto vseeno, kaj si bodo mislili o meni