V kolesarskem svetu še naprej odmeva zadnja dominantna predstava najboljšega kolesarja na svetu Tadeja Pogačarja. Aktualni zmagovalec dirke po Franciji je bil pred dnevi prepričljivo najhitrejši na cestni dirki SP v Ruandi, kjer je s še eno samostojno akcijo ubranil naslov svetovnega prvaka iz Züricha.
Pogačar v zahtevnih razmerah ni samo dominiral nad tekmeci, temveč se je z njimi poigraval, so po še eni 66-kilometrski solo vožnji na SP dognali kolesarski poznavalci.
Pogačar, ki je bil po napadu več kot 100 kilometrov pred ciljem nekaj časa obdan z dvema moštvenima kolegoma iz UAE-ja, je poskušal s seboj odpeljati Isaaca Del Tora, a mu ta zaradi slabega počutja ni mogel slediti, zato sta se dobrih 60 km pred ciljem ločila, Pogačar pa je preostanek poti odpeljal sam in imel pri tem popoln nadzor nad dogajanjem, kar je večkrat pokazal ob pospeševanju na koncu srebrnega Remca Evenepoela.
"Vsi vemo, da je Del Toro fantastičen kolesar, vendar smo lahko videli, kako ga je Pogačar čakal in ga kot nekakšen dobrodelnež vlekel za seboj. To je bil še en dokaz, koliko močnejši je od vseh ostalih kolesarjev v svetovnem vrhu. Pogačar je vsaj 20 kilometrov vozil z rezervo," je v podkastu Kop de Kop dejal belgijski kolesarski analitik Jeroen Vanbelleghem.
Preden sta Pogačar in Del Toro pobegnila Juanu Ayusu, so bili v ospredju trije kolesarji UEA-ja. "To je bilo izvrstno za Pogačarja. Že res, da z Ayusom na tej dirki nista bila moštvena kolega, toda lani v Švici je moral Pogačar vse opraviti sam. Čeprav gre za svetovno prvenstvo, je imelo ob prisotnosti Del Tora vse skupaj tudi pridih UAE-ja," pa je povedal komentator na Eurosportu Jan Hermsen.
Nekdanji profesionalni kolesar Bobbie Traksel je izpostavil Pogačarjevo strategijo. Med drugim je dejal, da slovenski zvezdnik dirka bolj preudarno in postaja v tem pogledu bolj podoben Jonasu Vingegaardu. "Pogačar se je v zadnjih letih veliko naučil. V preteklosti bi brezglavo napadel in šel na vso moč, zdaj pa ve, da ko ima prednost, mora samo vzdrževati te vate, kot to počne Vingegaard," je dejal Traskel in pohvalil Pogačarjeve naravne instinkte: "Tudi če ni komunikacije, ima Pogačar nekakšen notranji občutek za te reči."
"Kot da bi začutil, kdaj se mu tekmeci približujejo," je vskočil Hermsen in dodal: "Ko se to zgodi, jim da nekaj upanja, nato pa v trenutku, ko se že veselijo, spet pritisne na plin. Pogačar zelo dobro razume dirkanje in ve, česa so sposobni drugi kolesarji. Poigrava se z njimi. Videli smo frustriranega Remca Evenepoela. Kadarkoli mu je kazalo dobro, je dobil novo klofuto."
"Mislil sem, da bo Evenepoelu uspelo nadoknaditi zaostanek, nakar je Pogačar izvedel, da je Belgijec zapustil zasledovalno skupino. Pogačar je nato pospešil in prednost je v hipu narasla na minuto in pol," je povedal Vanbelleghe in dodal: "Pogačar sploh ni dirkal na meji, čeprav je ogromno časa vozil sam. Gledal sem ga z velikim občudovanjem."
Presenečen je bil tudi Hermsen: "Pogačar igra na preveliko samozavest tekmecev. Najprej jim da občutek, da ga lahko ujamejo, potem pa se jim spet odpelje."