S pomočjo Zveznega inštituta za športno znanost (BISp) so v Berlinu prišli do precej šokantnih ugotovitev. Med njimi je tudi ta, da je reprezentanca Zahodne Nemčije, ki je na svetovnem prvenstvu leta 1954 osvojila naslov prvakov, uporabljala metamfetamin pervitin.
Poročilo berlinske univerze Humboldt je med vikendom objavil časopis Süddeutsche Zeitung, kjer razkrivajo, da je Zahodna Nemčija podpirala razvoj poživil. V začetku 70. let prejšnjega stoletja naj bi razvoj že povsem sistematizirali, dodajajo.
Pod nadzorom notranjega ministrstva
Ravno zvezni inštitut BISp, ki je bil okrog leta 1970 pod nadzorom notranjega ministrstva, je glavna tarča obtožb. Poročilo so razdelili na tri obdobja (1950–72, 1972–89 in 1989–2007), osredotočili pa so se na prvi dve. Podrobna analiza zadnjega obdobja naj zaradi zapletenosti ne bi bila mogoča, so zapisali.
Uporaba anaboličnih steroidov se je v Zahodni Nemčiji po najnovejših ugotovitvah začela že leta 1949, enajst let prej od splošnega prepričanja, takoj po ustanovitvi nove države ob koncu druge svetovne vojne. Do leta 1960 so zabeležili sistematično uporabo amfetaminov, ki mečejo temno senco na takratno reprezentanco – nogometaši so namreč amfetamine jemali pred tekmo.
Nemška zveza otežila dostop
Svetovni prvaki iz leta 1954 naj bi uporabljali metamfetamin pervitin, sumljivi pa so tudi nesrečni finalisti iz SP 1966. Pismo uradnika Mednarodne nogometne zveze (Fifa), ki je luč sveta ugledalo leta 2011, je namreč govorilo o "drobnih sledeh" efedrina, prepovedanega stimulanta, ki so ga med turnirjem na Otoku našli v vzorcih treh neimenovanih igralcev.
"Na SP 1974 so Nemci svojim igralcem dajali infuzije. To je bil za nas šok," zaključijo v poročilu, kjer navajajo besede zdravnika francoske reprezentane, Jeana-Marcela Ferreta. Raziskovalci so še dodali, da jim je Nemška nogometna zveza (DFB) otežila dostop do arhivov.
DFB ostro zanikal
DFB se je ostro odzval na namige, da so bili trije nemški nogometaši leta 1966 na svetovnem prvenstvu v Angliji dopingirani. DFB zatrjuje, da je njihova preiskava že dokazala "čistost" ekipe izpred 47 let.
Leta 1966 so na SP prvič uvedli dopinška testiranja, a po uradnih podatkih noben nogometaš ni padel na testih. Predstavnik DFB Ralk Köttker je sporočil, da se je s to problematiko že ukvarjala nemška športna univerza iz Kölna, ki ni ugotovila nobenih nepravilnosti.
"Univerza je jasno ugotovila, da leta 1966 na SP ni bilo uporabe prepovedanih sredstev," je dejal Köttker. Nemška reprezentanca je takrat izgubila finale proti Angliji z 2:4 po podaljških, ta tekma pa še danes razvnema strasti med privrženci angleške in nemške reprezentance; slednji so namreč prepričani, da žoga po strelu Geoffa Hursta za 3:2 sploh ni prešla golove črte.