Preberite še ...

Intervju s Prašnikarjem, 2. del Intervju s Prašnikarem, 1. del

Po brskanju po spletnih straneh in raziskovanju mesteca Cottbus v pokrajini Brandenburg v nekdanji NDR je bilo kaj kmalu jasno, da turizem še zdaleč ni eden od močnejših atributov tega kraja s približno 100.000 prebivalci. Bežen sprehod skozi mestece, ki sicer zaradi svojih širokih ulic daje vtis precej večjega mesta kot je v resnici, potrjuje domneve iz domačega naslanjača, predvsem v nočnih urah pa Cottbus dobesedno spi – redki lokali v ozkem mestnem centru praviloma samevajo, tišino pa le redkokdaj prekine kakšen glas z ulic oziroma zvok motorjev. Edini nam znani Slovenec, ki živi v Cottbusu, Bojan Prašnikar , trdi, da se Nemci pozimi najraje kar poskrijejo v varno zavetje domov. "Ko sem prišel sem ob začetku oktobra je bilo drugače. Bilo je precej bolj živahno, v zimskih mesecih pa mesto res kar malce zamre,“ nam je povedal Prašnikar, ki sicer prebiva slabih 20 kilometrov stran od mesta.

Maskota nogometnega kluba Cottbus. © Žurnal24

Vzhodni del članice Evropske unije z največ prebivalci je že vse od ponovno spojitve obeh dežel trn v peti veljakom iz bližnjega Berlina. Tudi Cottbus se še vedno ni povsem otresel reliktov nekdanje socialistične urbanizacije, ki je tradicionalno prisegala na velikost. Ob vhodu v mesto so nas tako pričakala velikanska siva blokovska naselja, samo mestno jedro pa že precej bolj diši po "zahodnem“, na trenutke celo po starinskem. Prostrani trgi in široke ulice so všečno urejeni, ne moremo pa se znebiti nemškega občutka za stil, v katerem ni prav nič prepuščeno naključju. Žal je v Nemčiji – no ja, vsaj v Cottbusu – sila težko najti sogovornika v angleškem jeziku, a s kriljenjem rok in "Deutschenglihom" se le da kaj doseči. "Prava zabava je v Berlinu, ki je od Cottbusa oddaljen le 125 kilometrov. Cottbus je bolj spalno naselje, vendar pa je tukaj dokaj varno, zato smo z življenjem kar zadovoljni. Nogometni klub Energie je res simbol tega mesta in le težko boste našli človeka, katerega uspehi kluba ne bi ganili,“ nam je ob kozarčku nemškega piva pripovedoval navijač Klaus, s katerim smo se pogovarjali dan po veličastni zmagi nad Bayernom .

Uradni (in tudi edini) Fan Shop v Cottbusu. © Žurnal24

Mesto torej diha z nogometom, vendar pa se to še najbolj čuti kar na štadionu samem. V mestnem jedru ima klub svojo lastno trgovino, ki je urejena po najbolj modernih evropskih standardih. Tam si je moč kupiti malo morje artiklov s simboli kluba, klub pa se lahko pohvali tudi z lastno televizijsko postajo ( EnergieTv ), za katero pa je treba plačati letno naročnino v višini 20 evrov.

Se sprašujete, zakaj smo v naslovu morali omeniti klobase zgolj zaradi stereotipa, ki kroži o Nemcih? Zato, ker res drži! Klobase so dejansko del nemške vsakdanje folklore, vonj po "wurstu“ pa se pravzaprav razlega vsepovsod. Tudi v konferenčni sobi kluba, kjer je nemška sedma sila po majhnih klobasicah (za tiste prave klobase je vendarle potrebno zaviti v kakšno restvracijo v centru mesta) posegala brez zadržkov. Brez klobase in vrčka piva si v Nemčiji pač ne da predstavljati vsakdana!