Poletno obdobje mineva predvsem v zavedanju, da ostaja do podviga na K2 manj kot leto dni. Psihofizične in organizacijske priprave zato stopnjujejo utrip. Potrjeno sodelovanje s krovno organizacijo slovenskih planincev, s Planinsko zvezo Slovenije in njeno komisijo za odprave v tuja gorstva, Davu Karničarju pomeni trdnejši temelj načrtovanj. Ne le logistično in finančno, pomembna je zavest, da je v projekt vključenega veliko znanja, izkušenj, dobrih hotenj in želja tako velike družine, kot je planinska.

Preko poletja niso počivali konstrukterji novih turnih smuči, ki naj bi čim bolj ustrezale zahtevnim razmeram in trendom uporabnikov. Torej lahke, torzijsko stabilne, dobro plovne na snegu, hitra drsna obloga ... Karničar jih je testiral tudi na ledeniku pod Skuto, ki ostaja naš edini spomin na ledeno dobo. Proučevanje in testiranje enoplastnih Salewinih šotorov se bo moralo nadaljevati v zimskih razmerah. Nekaj novosti na zglobih teleskopskih smučarskih palic je pripravil Komperdell ...

Najpomembnejši od vsega pa je seveda dober trening. V vročih dneh je Karničar za dobro počutje in kondicijo opravljal ture, ki zaradi visoke težavnosti v večini niso onemogočale daljših vztrajnostnih naporov, torej tja do pete težavnostne stopnje, s kakšnim kilogramom več v nahrbtniku, kot bi bilo nujno potrebno.

Člani odprave so se po interpretaciji rezultatov testiranja, ki jim jih je posredoval dr. Jurij Gorjanc, vsak po svoje lotili vzdrževanja in izboljšanja pripravljenosti. S Francetom Oderlapom Karničar odpotuje 12. septembra v Nepal za več kot mesec dni z željo potrditve dobrega prenašanja razmer na višini nad 7000 metri in testiranja opreme. Finančna sredstva na poti so precej asketska, zato upata, da bosta uspela poslati kakšno vmesno sporočilo.