Vendar na svetovno prvenstvo ne bom šla le zato, da nastopim. Nimam namena skakati okoli 14 metrov, to bi bilo brezveze. Želim si nastopiti vsaj v finalu. Marija Šestak

Kako je z vašo poškodbo hrbta?
Tudi sama ne vem. Vem le, da ni dobro, normalnega treninga pa nisem opravila že ves mesec. Trenutno sploh ne razmišljam o tekmovanjih. Želim si le čimprejšnjega okrevanja, in če bo treba zaradi tega izpustiti celotno sezono, sem tudi na to pripravljena. Ne bi imelo nobenega smisla, da tekmujem poškodovana, saj tudi rezultati ne bi bili dobri.

In kako so zdaj videti vaši treningi?
Sem izjemno tekaško pripravljena, ne morem pa delati z utežmi in skakati na polno. Trening precej trpi.

Še upate na nastop na svetovnem prvenstvu?
Vselej sem optimistična. V vsakem primeru je prvi del sezone že izgubljen, če pa bi v prvi polovici junija lahko začela trenirati brez bolečin in vaditi tudi na moči, menim, da bi še lahko nastopila v Berlinu. Vendar na svetovno prvenstvo ne bom šla le zato, da nastopim. Nimam namena skakati okoli 14 metrov, to bi bilo brezveze. Želim si nastopiti vsaj v finalu.

Da zaradi poškodbe ne bi bila preveč obupana, poskrbi Marijin mož Matija. © Boštjan Tacol

	Takrat sem bila mlajša in vse reči sem doživljala bolj čustveno. Po poškodbi sem bila slabe volje, nervozna, jokala sem in na splošno imela veliko slabih dni. Tudi zdaj se mi kdaj to zgodi, vendar sem veliko bolj mirna. Marija Šestak

Vas je poškodb še toliko bolj strah, saj ste zaradi poškodbe stopala in nato še Ahilove tetive že bili blizu konca kariere?
Takrat sem bila mlajša in vse reči sem doživljala bolj čustveno. Po poškodbi sem bila slabe volje, nervozna, jokala sem in na splošno imela veliko slabih dni. Tudi zdaj se mi kdaj to zgodi, vendar sem veliko mirnejša. Pri tem mi pomaga tudi mož Matija. Zaupam tudi zdravnikom in verjamem, da bodo našli pravo rešitev. Če bo to pomenilo, da bom začela trenirati septembra, bom to tudi storila. Vse skupaj bom vzela pozitivno, morda pa bom imela čas, da se spočijem in bom nato še bolj motivirana za trening. Se bom pa pripravljajala za kakšno drugo kolajno.

Ste se s poškodbo lažje sprijaznili tudi zato, ker ste na letošnjem dvoranskem EP že osvojili srebro?
Zagotovo. Tolažim se s tem, da vsaj ni šla v nič celotna sezona. Imam eno kolajno, vseskozi sem tudi skakala na visoki ravni. Ponosna sem, da mi je to uspelo, saj sem že takrat nastopala z bolečinami. Takrat sem se vsako jutro zbujala s strahom, da bodo bolečine prehude za trening ali tekmo.