Ker Slovenija visokih igralcev nima ravno na pretek, je vsak dobrodošel. Če ima obilo smisla za košarko, še toliko bolj. Dvajsetletni Bojan Radulović je svojo kariero začel v srbski Subotici, pri 14 letih ga je v Olimpijo pripeljal Dragan Janjić. Kasneje je sledila selitev k Slovanu, kjer pa se ni počutil najbolje, zato je vesel, da sta mu v minuli sezoni Janez Rajgelj in Sašo Filipovski odprla vrata Stožic, a le na treningih. Trenutno je prost igralec, z Alenom Omićem pa se bori za mesto naturaliziranega košarkarja v reprezentanci mlajših članov. V srbski reprezentanci si ga je zaželel Aleksandar Džikić, a se je Boki odločil za Slovenijo. Dokončno.
"Ker imam dvojno državljanstvo, sem se znašel na enem in drugem seznamu. Bil sem celo na nekaterih preglednih treningih. Nato sem se odločil za Slovenijo. Odločitev je dokončna. Tu sem že pet let in se počutim bolj doma kot v Srbiji," je odločitev pojasnil 210 centimetrov visoki center, ki meni, da se bo Slovenija na domačem parketu zavihtela najmanj v polfinale.
Glede vstopnice za naturaliziranega košarkarja – pravico nastopa ima podobno kot na članskih prvenstvih le eden – se je selektor Zmago Sagadin slikovito izrazil, da Radulovića potrebuje, da Omić ne bi poletel v višave. "Igrava trdo drug proti drugemu. Na koncu bova videla, komu bo uspelo," pravi Radulović, potrjujoč, da zgodbe o Sagadinovih torturah na treningih niso bajke: "Stvari prihajajo na svoje mesto. Vidi se že, kako bomo igrali. Slišal sem veliko govoric, da je težko. Res je. Disciplina je na najvišji ravni."