Preberite še ...

Bedekovič uradno v Celju Obramba, celjska rešiteljica V lov za celjski skalp

Pred tedni so se v Celju znašli v zelo težkem položaju. Poškodovala sta se oba leva zunanja igralca, tako Miladin Kozlina kot Mirzad Terzić . Kaj storiti tik pred začetkom sezone, ko imajo praktično vsi igralci, ki nekaj pomenijo, že davno podpisane pogodbe s svojimi klubi? Ob tuhtanju se je rodila rešitev, ki je vse prej kot zasilna. Celjani so se spomnili na Branka Bedekoviča , postavnega Prleka, ki je med letoma 1999 in 2002 že nosil celjski dres. Gre za velikega borca, ki na igrišču da vedno od sebe vse in še več.
 

Razlika v višini je očitna, sodelovanje pa kljub temu odlično. © Gregor Katič

"V Celje se je vedno lepo vrniti. Občutki so zelo dobri. Poleg tega je Tiselj eden od redkih trenerjev, ki zna iz vsakega igralca potegniti največ. Pred leti sem pri njem v Velenju naredil preskok iz amaterstva v profesionalizem. Ceni moje sposobnosti. Sam prihajam iz majhnega kraja, kjer se nisem imel možnosti učiti tehnike, zato pa to nadomeščam z borbenostjo," je o svoji vrnitvi povedal Branko.

Njegova rokometna preteklost je malce nenavadna in razkriva, koliko je mogoče storiti z voljo, delavnostjo in vztrajnostjo. Bedekovič je doma iz okolice Razkrižja, rokomet je igral na srednji policijski šoli, nato pa ga je pred približno desetletjem Tone Tiselj povabil v Gorenje. Tam se mu je posebej posvečal, saj je 199-centimetrski velikan zamudil marsikaj iz rokometne osnovnošolske izobrazbe, za kar mu je Bedekovič zelo hvaležen. Sledil je odhod v Celje , kjer ob številnih slovit(ejš)ih levih zunanjih igralcih, kot sta Aleš Pajovič in Iztok Puc , v napadu ni dobil preveč priložnosti. Nato se je Branko vrnil v Velenje , kjer je – med drugim tudi v Ligi prvakov – uspešno igral do leta 2007, ko se je odločil za odhod v Zagreb . V hrvaški prestolnici je preživel eno sezono, nato pa je nameraval nekaj sto kilometrov južneje, k sarajevski Bosni . Najavljen je bil kot velika okrepitev, vendar …

	Star sem 35 let in moram povedati, da se počutim odlično. Branko Bedekovič

"S tem sarajevskim klubom sem bil o vsem dogovorjen, le pogodbe nisem podpisal. Motile so me določene stvari, malenkosti. Nisem se počutil dobro, zato sem odšel," je o tej temi kratek in malce skrivnosten Bedekovič, ki je tako še enkrat spoznal nepredvidljivost rokometnega posla. Celje in postavni Prlek sta se tako ob podobnem času znašla v na las podobnem položaju in tako za vžig nove "ljubezni" ni bila potrebna več kot ena iskrica. Ob odsotnosti Kozline in Terzića bodo njegove izkušnje in brezkompromisen pristop neprecenljivi.

Branko Bedekovič je za Celje odigral 84 tekem in dosegel 205 zadetkov. © Gregor Katič

Čeprav ne menimo, da je že za staro šaro, se vseeno postavlja vprašanje, kaj bo počel po končani karieri. Bo odšel v menedžerske ali trenerske vode? "Star sem 35 let in moram povedati, da se počutim odlično. Ne, trener ne bi bil. Sem takšen, da še na igrišču, ko sem v igri, včasih težko gledam, kaj se dogaja. Ko pa bi moral biti na klopi, bi zagotovo hotel steči na parket, haha. Upam, da bom igral čim dlje. Ker sem pozno začel, si obetam, da lahko tudi pozneje končam. Po karieri pa se nameravam ukvarjati s finančnim svetovanjem in upravljanjem premoženja, kar počnem tudi že zdaj in me veseli." Pred leti so mu zaradi njegovega poklica in sloga igre nekateri nadeli vzdevek Leteči policist ... "Imel sem tudi vzdevek Superman. Upam, da si me bodo ljudje zapomnili po tem vzdevku."