Slovenska kolesarska reprezentanca je na domačem evropskem prvenstvu v Ljubljani in Šenčurju s Primožem Rogličem dosegla mesto na robu deseterice. Izkušeni Zasavec bi si za domače tekmovanje, ki so ga dodobra popestrili številni navijači ob trasi, želel predvsem boljših nog in posledično boljšega rezultata.
Roglič je 196,3 km dolgo preizkušnjo od Ljubljane do Šenčurja, vključno s petimi krogi okoli Možjance, končal na desetem mestu. Za zmagovalcem Remcom Evenepoelom iz Belgije, sicer ekipnim kolegom pri Red Bullu, je zaostal 1:19 minute, za bronom pa 20 sekund.
V predzadnjem in zadnjem krogu je bil večino časa sam na čelu zasledovalne skupine za Evenepoelom in na koncu srebrnim Giuliom Cicconejem, zaradi česar mu je malce zmanjkalo moči.
"Če bi lahko izbiral in si kaj zamislil, bi si malo boljše noge in posledično boljši rezultat. Na koncu je tako, kot je. Moja zmaga je bilo danes to deseto mesto. Res sem dal vse od sebe, vse sem pustil na cesti in najlepša hvala danes vsem ljudem ob cesti in doma pred ekrani. To so občutki, ki jih nikoli ne bom pozabil," je v mešani coni povedal 36-letni Roglič.
"V tistih trenutkih, ko sem lahko, sem užival. Težko je biti pameten takoj po dirki, saj moraš vse malo analizirati. Precej hitro sem bil prazen in ko enkrat to začutiš, nikoli ni bolje. Zato sem imel kar borbo do konca," je še dodal izkušeni Zasavec.
"Bilo je zelo težko, a tudi ekstremno lepo, navijači ob cesti so bili res izjemni. Poklon vsem. Klanec je bil relativno kratek in tam se je odvijala dirka. Tam so vsi prikazali svojo moč in v tistih petih minutah se je delala dirka. Če si imel v nogah, si imel," je razmišljal 20-letni Novomeščan.
Opisal je tudi taktiko reprezentance, ki jo kot selektor vodi Uroš Murn: "Taktika je bila, da ostali nadzorujejo dirko ter mene in Primoža v kar se da dobri poziciji pripeljejo do klanca. Potem pa smo odvisni od dirkanja na Možjanco. Na vrhu se preštejemo in gremo v naslednji krog. Primož je bil naš vodja, a tudi ostali smo imeli priložnosti."
Po sedmem mestu v seštevku Vuelte in etapni zmagi si je vzel nekaj več časa za premor, a sezone tudi po domačem EP zanj še ne bo konec. Naslednji teden ga namreč čakajo italijanske klasike, vključno s spomenikom po Lombardijo v soboto.
Za trenutek se je pomudil še pri izjemni kulisi, ki so jo pripravili številni navijači ob slovenskih cestah. "Zelo posebno je bilo. Hvala vsem, da so prišli. Lepo je bilo videti znane in neznane obraze ob cesti, da so vzklikali naša imena. To si lahko želi vsak športnik," je še dodal Omrzel.
Pohvalil je tudi vzdušje v reprezentanci, v kateri se je zelo hitro počutil domače. "Zadnje tri dni, ko smo skupaj z ekipo, smo se imeli zelo dobro. Delovali smo dobro in v veselje mi je bilo dirkati z njimi," je še dodal najmlajši član slovenske reprezentance.
Na drugi strani spektra izkušenj je Matej Mohorič. Ciljno črto je prečkal kot 33., potem ko je kot vselej skrbel za postavljanje svojih reprezentančnih kolegov, podobno kot Jan Tratnik.
Mohorič, ki bo čez dva tedna praznoval 32. rojstni dan, je pohvalil organizacijo EP. "Celotna izvedba je bila na najvišji ravni in vsi smo uživali, zagotovo tudi navijači ob cesti. Lahko smo ponosni, da smo tako športen narod. Za nas je bila posebna čast nastopati pred domačimi navijači," je dejal.
"Je pa nekaj grenkega priokusa, ker je manjkal Tadej Pogačar, ki bi dal še dodatno iskrico prvenstvu. Vseeno smo lahko ponosni na Primožev rezultat, za katerega se je potrudil maksimalno. Še pred leti bi to bil velik uspeh, danes pa je malo grenkega priokusa. Kljub temu imamo pred sabo še nekaj svetlih let," je pristavil Mohorič.
"Danes prave taktike ni bilo. Belgijci so naredili, kar so morali, saj so vedeli, da imajo najmočnejšega kolesarja na dirki. Šli so na polno na vzponih in na koncu vselej odločajo noge, zato prave strategije ni," je še za konec dejal Mohorič.
dezurni@styria-media.si