Nogomet je prejšnji teden postal skromnejši še za enega nogometaša, ki je z zlatimi črkami zaznamoval zadnje desetletje minulega stoletja. Medtem, ko so Zinedine Zidane, Roberto Baggio, Dennis Bergkamp in številni ostali zvezdniki okroglega usnja svoje slovo najavili v letih, ko se je njihova kariera dotaknila nogometnega zenita, to prav gotovo ne velja za slovitega Brazilca Romaria. Kariera enega najboljših napadalcev vseh časov je polna meteorskih vzponov, padcev in pretresov. Začela se je v rodnem Riu, kjer je Romario v majici Vasco da Game rušil strelske rekorde in se pri 22 letih preselil na Nizozemsko k PSV iz Eindhovnu.

Sovražil je treninge

Ko je ameriški klub Miami FC zvabil Romaria v ZDA, je slednji vodstvu kluba kar takoj pojasnil s kakšnimi nameni je prišel. "Na treningih me ne boste videli. Če vam kaj ni všeč, se lahko takoj vrnem domov," je dejal Romario. Američani so seveda molčali.

Pametneje ne bi mogel storiti – na Nizozemskem je Romario v petih sezonah na 103 tekmah zabil kar 101 zadetek in se z velikimi upi leta 1993 preselil na Nou Camp . Naveza Romario - Stoichkov je tedaj veljala za najboljšo na svetu in "Baxinho" (mali), kakor Romaria ljubkovalno kličejo v Braziliji, je že v svoji prvi sezoni osvojil prestižni naslov "pichichi" za najboljšega strelca španske Primere Division. Sanjsko moštvo Johana Cruyffa je tedaj mlelo vse pred seboj, a se navkljub temu "zmlelo" v najbolj neprimernem trenutku – maja leta 1994, ko je Milan v Atenah Barceloni odčital pravo nogometno lekcijo in jo porazil kar s 4:0.

Leta 1994 je Romario Brazilijo popeljal do četrtega naslova svetovnega prvaka. © AFP

Navkljub bolečemu izpadu nihče ni dvomil v to, da je Brazilija po Zicu in sivem desetletju neuspehov dobila pravega šampiona. Svetovno prvenstvo v ZDA je to zgolj potrdilo. Brazilski selecao je v Ameriko pripotoval z dokaj neprepričljivimi imeni, med katerim sta izstopala le Romario in Bebeto . Čeprav pred pričetkom mundiala Brazilcem nihče ni pripisoval prav velikih možnost za naslov, sta fantastična napadalca v nepozabnem tandemu rušila obrambe nasprotnikov in skupaj zabila kar osem zadetkov. V finalu je Brazilija – prvič v zgodovini svetovnih prvenstev – po strelih z bele točke ugnala Italijo in osvojila četrti naslov, Romario pa je postal drugi najboljši strelec prvenstva in isto leto tudi dobitnik prestižne nagrade Zlata žoga za najboljšega nogometaša sveta. Mojster z neverjetno tehniko in ubijalskim instinktom se je prebil na krov sveta, a še preden se je povsem dotaknil neba, se je njegova kariera pričela rušiti v prah.

Romario se je pri Vascu za krajši čas preizkusil tudi v vlogi trenerja/igralca. © AFP

Po podaljšanemu dopustu v Braziliji se je Romario v Barcelono vrnil z nekaj kilogrami viška in vidno nemotiviran. S soigralcem Hristom Stoichkovem sta bila kot pes in mačka. "Sovražim tega hinavca. Z njim ne spregovorim nikoli več," je nekoč besnel Stoichkov , potem ko ga Romario navkljub dogovoru ni prišel iskati na letališče. Romario je v naslednji sezoni zabil le še tri zadetke in nad njim je obupal celo sam Johan Cruyff, ki ga je poslal domov v Brazilijo na streznitev. Le-te ni dočakal, a po krajši epizodi pri Flamengu se je Romario ponovno skozi velika vrata vrnil v svet španskega nogometa. Valencia je leta 1996 zanj plačala rekordnih 20 milijonov dolarjev, a za vložek dobila bore malo – Romario je odigral le šest tekem, zabil en zadetek in jo ponovno popihal v deželo sambe.

	Bog je s prstom pokazal name in dejal. "Ti si moj izbranec." Romario

Z avanturo na Mestalli se je Romario tudi za vse večne čase poslovil od evropskih zelenic, a zato postal prava legenda v svoji domovini. V naslednjem desetletju je v majicah Vasca, Fluminenseja in Flamenga zadetke zabijal kot po tekočem traku in se zaustavil pri magični številki 1000. To se je zgodilo 21. maja lani na srečanju med Vascom in Sportom iz Recifeja in čeprav številni analitiki opozarjajo, da se njihovi izračuni povsem razlikujejo od Romarieve evidence, v njegov izračun doma nihče ne dvomi. Prav tako kot tudi za Peleja – slednji je v svoji karieri zabil več kot 1300 zadetkov med katere je vpisal tudi tiste dosežene na prijateljski tekmah proti amaterskim moštvom, a Brazilce to ne gane. Po goliadi se je Romario odpravil na krajšo misijo v ZDA in Avstralijo, svoj nogometni pokoj pa je dočakal v majici svojega ljubljenega Vasca .

	V svojem zasebnem življenju delam kar hočem. Noč je moja prijateljica. Če ne grem ven, ne zabijam zadetkov. Romario

Slovo ni bilo najlepše, saj je zaradi spora s predsednikom Euricom Mirando besen zapustil klub, za nameček pa ga je nekaj tednov kasneje ujela še proti-dopinška komisija, ki je ugotovila, da je Romario jemal nedovoljena poživila. Njegova kariera se je tako nehote podaljšala še za 120 dni, 28. marca pa je Romario le dokončno priznal, da ga je žob časa pokončal do kosti. "Ne morem več. Rad bi še igral, a preprosto ne morem slediti tempu. Končujem svojo kariero in bom tako brezposeln. Če poznate koga, ki bi mi bil pripravljen ponuditi službo, mi to prosim sporočite," je v sebi značilnem slogu Romario še zadnjič nagovoril brazilske novinarje.

Romaria se je v zenitu nogometne kariere držalo reklo, da je kot vino - starejši je, boljši je. © Action Images

Legenda je tako pri 42 letih nogometu dokončno pomahala v slovo. V Evropi je sicer kult Romaria že davno pozabljen, a v Braziliji je slovo Romaria sedma sila pospremila z veliko mero melanholije in ganjenosti. "Zbogom, genij," so zapisali pri vodilnem časniku Globo , O Dia iz Rio de Janeira pa se je zlatemu dečku brazilskega nogometa zahvalil za vse kar je storil za brazilski nogomet. "Hvala, Baixinho. Nogomet bo brez tebe ostal brez že zdavnaj izumrlega brazilskega šarma." Čeprav je s svojim muhastim in nepredvidljivim vedenjem Romario spravljal v zadrego vse okoli sebe, so tudi najostrejši kritiki vedno priznavali njegovo genialnost na zelenicah. Tudi Johan Cruyff, možakar, ki je zaradi Romaria najel posebne "preiskovalce", ki so Romariu sledili po izletih v barcelonskih nočnih lokalih. "Romario je nor. A tako kot ga sovražim ga tudi ljubim. Obenem bi ga brcal v rit in mu ploskal. Takšnega genija v kazenskem prostoru še nisem videl," je nekoč dejal Cruyff.

Romario obožuje nogomet na mivki. © AFP

In čeprav so Kaka, Ronaldinho in Ronaldo vrsto let navduševali evropske navijače in iz sebe ustvarili kult legend, v Braziliji Romariu nikoli niso bili niti do gležnjev. Leta 1998 so brazilski mediji selektorju reprezentance Carlos Parreiri grozili s smrtjo, ker sprva ni želel vpoklicati Romaria, štiri leta kasneje pa je javnost moledovala tedanjega selektorja Luisa Felipeja Scolarija naj na svoj spisek za svetovno prvenstvo v Južni Koreji in na Japonskem vključi tudi takrat 38-letnega sivolasca iz Rio de Janeira.. Zdaj ga bomo najverjetneje opažali v družbi drugega "norca", ki je prav tako s svojim temperamentom obnorel svet - Erica Cantonaja . Romario namreč prav tako kot sloviti Francoz obožuje nogomet na mivki.