Če ste spregledali!

V prvem delu intervjuja z Zmagom Sagadinom smo se pogovarjali o slovenski reprezentanci in bližajočem se evropskem prvenstvu. Pravi, da so favoriti Slovenci in Španci.

Tudi v novi sezoni boste trener Zadra. Se trenerskega posla še niste naveličali?
Malo sem se spočil. Ko sem leta 2005 končal v Crveni zvezdi, sem mislil, da ne bom več delal. Imel sem tudi težave s koleni. Potem sem se regeneriral in spet sem si zaželel delati. Zdaj sem v Zadru. Sicer nisem več za dolgoročne projekte, ne bi podpisal štiriletne pogodbe, ampak take kratkoročne zadeve pa me zanimajo.

Po zadnji sezoni ste precej prevetrili moštvo, ki zdaj temelji predvsem na domačih igralcih.
Naredil sem to, kar so od mene tudi pričakovali. Da najdem neke nove osnove, da se Zadar vrne v okvirje, ki so normalni za to regijo, za te materialne zmožnosti. To pomeni, da mora klub delati igralce. Zadar je premajhno mesto, da bi klub lahko z nakupi reševal ekipo. Zadnje leto, dve so malo zašli. Lani je bilo v klubu pet Američanov, ni bilo pa več domačih igralcev. Preprosto ni šlo. Ta obrat sem naredil, zdaj je tu precej mladih igralcev iz Zadra oziroma iz regije. To je pot, ki jo poznam, pot, na kateri sem dober. Priprava in potiskanje mladih igralcev v ospredje. To je moja posebnost.

Eden od treh tujcev bo stari znanec tivolskih parketov, Vladimer Boisa.
V tej sezoni bomo imeli tri tujce. Boisa je kakovosten igralec in eden od stebrov moštva. Pripeljali smo še dva poceni, mlada, nadarjena Američana, ki imata NBA-potencial. Zlasti krilo Micah Downs je izjemen talent, igralec z izjemnim smislom za igro in prav čudim se, da ni prišel skozi nabor NBA. Zdaj je v Evropi in verjamem, da ima zdravo športno ambicijo, da je pripravljen veliko delati za to, da se bo dvignil na raven lige NBA. Zastopniki so ga usmerili in mu pojasnili, da je Sagadin trener, ki je naredil že nekaj igralcev.

Milič se ni mogel odločiti za Zadar, čeprav si ga je Sagadin zelo želel. © Gregor Katič

Je bil v igri tudi kateri Slovenec?
Kot veste, sem že februarja želel, da pride Marko Milič. Takrat nam je ušel Bolgar Ivanov. Marko se ni mogel odločiti. Mislim, da je naredil napako. V tistih treh, štirih mesecih bi mu pomagal, da se dvigne na raven, kjer je pred leti že bil. Gre samo za trening, tega Marku manjka. Po koncu sezone smo spet obnovili stike. Boisa se namreč kar ni mogel odločiti, ali bo ostal ali ne. Če ne bi podaljšal, bi spet poklical Miliča in verjetno bi prišel. Ko pa je Boisa podaljšal pogodbo, Marko ni bil več aktualen. Gre za približno isti tip igralca. Drugih slovenskih imen ni bilo v igri.

Kakšne cilje imate v novi sezoni?
Neke šampionske ekipe ravno nimamo. V vseh tekmovanjih se moramo boriti za vrh. Konkretneje težko govorim. Cibona na primer še ni sestavila moštva, tako da ne morem govoriti, ali bo zadržala raven igre iz prejšnje sezone ali bo morda celo še močnejša. Mislim, da smo mi nekje na isti ravni ali pa smo malce boljši, kot smo bili v prejšnji sezoni. Ostalo je šest, sedem igralcev, smo mlajši, hitrejši, še agresivnejši. Še boljši pa bomo čez nekaj mesecev, ko se bosta Američana uigrala. Za cel NLB-prostor velja, da ekipe še niso dovolj izpopolnjene, da bi se lahko izpostavili favoriti. Vsekakor pa bomo v vseh tekmovanjih napadli vrh.

Kako ste se navadili na življenje v najbolj košarkarskem mestu v tem delu Evrope?
Blago morsko podnebje mi zelo odgovarja, ker imam nekaj težav s hrbtenico. Zelo mi odgovarja tudi morska hrana, haha. Seveda sem vesel, da delam v košarkarski sredini. Ljudje na vsakem koraku govorijo o košarki. Zadar je eno redkih mest, kjer je košarka daleč pred nogometom. Kar mi je posebej všeč, pa je nova dvorana Višnjik. Čista, svetla, topla. Kar srce mi zaigra, ko stopim vanjo. Tam imamo prostora, kolikor želimo. Vsak dan imamo na razpolago dve dvorani, veliko in eno pomožno. Prvič imam možnost, da imam v glavni dvorani prvo ekipo, zraven pa mlade in lahko igralce pretakam. Če nekoga potrebujem, ga pokličem v veliko dvorano, kogar ne potrebujem, ga pošljem v sosednjo. Česa takega še nikoli nisem imel.

	Ne vidim se več v tej zgodbi, le če se bo Olimpija kdaj podirala, sem vedno pripravljen pomagati. Zmago Sagadin

Verjamem, da dobro spremljate dogajanje v slovenski košarki. Ljudje se vas še vedno spominjajo kot tvorca Olimpijinih uspehov. Se še kdaj vidite v vlogi njenega rešitelja?
Olimpija me ne mika več. V svetu obstajajo mladi, prihajajo nove, mlajše generacije. Zadnji trenutek je bil takrat, ko sem se vrnil, po tisti krizi, ko je bila v klubu mednarodna skupina, ki je v Olimpiji prala denar. Takrat je malo manjkalo, da klub ni razpadel. Grožnja je bila, podobno kot v nogometu, da bi navijači vdrli na igrišče in vse razbili. Tako bi Olimpijo vrgli iz Evrolige, samo še tega se je manjkalo. Takrat sem se na pritisk politike vrnil, pomagal, da se je zadeva kolikor toliko uredila. Vrnil sem tudi Saša (Filipovskega, op. p.), za katerega verjamem, da bi lahko bil rešitelj na dolgi rok. Ko smo stabilizirali zadevo, sem ponudil, da ali ostanem še eno sezono trener ali pa postanem športni direktor, človek, ki drži kontinuiteto v strokovnem smislu. No, in takrat se je pivovarna postavila proti, mislim, da je to prišlo neposredno iz Laškega. Tako so mi takrat pojasnili iz Uniona, ki pa je v lasti Laškega. Potem sem se umaknil. Spet so se vrstile menjave trenerjev. Upam, da je Jure Zdovc, ki ga podpiram, dobra rešitev, ki bo prinesla rezultat. Da se bo ustalil na tem položaju.

Sagadin poudarja, da bi morala Olimpija znova vzgajati lastne igralce. © Gregor Katič

Pa je lahko hkrati trener kluba in selektor?
Jasno je, da bo moral izbrati eno, oboje ne gre. Zdaj je pač tako, ampak v prihodnje se bo moral odločiti. Upam, da se bo počasi našel menedžer, ki bo znal voditi klub na evropski ravni. Šole za košarkarski menedžment ni. Ljudje ne padejo z neba. Morajo se usposobiti, naučiti. Počasi upam, da se bo Olimpija stabilizirala. Dobro kaže tudi z novo dvorano, mislim, da bo župan Janković izpolnil obljubo.

Pa se vam zdi, da so na vodilnih položajih v klubu dovolj sposobni ljudje?
Ne poznam teh ljudi, ne morem jih ocenjevati. Čas bo pokazal. Ampak jasno je, da se morajo tudi oni naučiti. Prej niso nikoli vodili evropskega kluba. Napake so naredili, ampak na napakah se človek uči. Upam, da jih ne bodo ponavljali in da bo klub šel korak naprej.

Olimpija je v zadnjih letih nehala delati igralce.
Klub bi se moral vrniti v ustvarjanje igralcev. Ne strinjam se, da v Sloveniji ni talentov. V vsaki generaciji sta dva, trije. Ni deset vrhunskih talentov, nekaj pa jih je. Ampak treba jih je pravočasno pripeljati, treba jih je dograditi, kajti igralci mladinske ravni nisto samodejno članski igralci. To znanje je Olimpija izgubila. Ne more vsega reševati z nakupi. Tudi Ljubljana se bo vedno težje identificirala s tujsko legijo. Ljubljana ima še vedno zelo rada košarko in ima še vedno dovolj potrpljenja. Tudi lanska Evroliga je pokazala, da je bila dvorana polna, da je bilo razpoloženje prekrasno. Vsaj takrat, ko je Olimpija funkcionirala. Ljubljana si zasluži vrhunsko košarko. Če Olimpiji ne gre, je tudi zame to neuspeh, čeprav nisem neposredno udeležen.

Se res ne vidite več na tivolski klopi?
Ne vidim se več v tej zgodbi, le če se bo Olimpija kdaj podirala, sem vedno pripravljen pomagati. Če bo vprašanje biti ali ne biti, jutri pridem in pomagam!