Najboljši mladi nogometaš sveta

Italijanski športni časnik Tuttosport po vzoru Zlate žoge vsako leto podeljuje nagrado najboljšemu mlademu nogometašu sveta. Leta 2007 je ta čast pripadla Agueru, pred njim pa sta zmagala Cesc Fabregas in Lionel Messi.

Ko je madridski Atletico , klub katerega se praviloma drži večna smola, poleti leta 2006 odštel kar 23 milijonov dolarjev za 17-letnega najstnika iz Argentine po imenu Sergio Agüero , je španska javnost menila, da se je možem, ki sedijo na častnih ložah stadiona Vicente Calderon, dokončno zmešalo. Aguero je resda v Španijo prispel z izjemnimi "referencami" – 7. julija leta 2003 je komaj 172 centimetrov visoki napadalec debitiral v članski ekipi argentinskega moštva Independiente star natančno 15 let in 35 dni, s čimer je postal najmlajši debitant v zgodovini argentinskega nogometa - a se je vseeno malo premoženje za nogometaša, ki še ni postal polnoleten, zdela prava norost. Kasneje je v dobrih dveh letih za Independiente zabil še 28 zadetkov, glas o čudežnem dečku, ki naj bi spominjal celo na Diega Armanda Maradono , pa se je kaj hitro razširil tudi v  Evropo .

V majici Independienteja je Aguero prvič zaigral pri 15 letih in 35 dnevih starosti in je tako najmlajši debitant v zgodovini argentinskega nogometa.© Action Images

Televizijski posnetki so prikazovali njegove vragolije v domačem prvenstvu, kjer je kot za šalo dvakrat starejše nasprotnike vrtel kot na vrtiljaku, in seveda ni trajalo dolgo, preden so se oglasili največji evropski klubi. Prvi je k Agüeru pristopil nemški Bayern , ki pa je ob zahtevah argentinskega Independienteja kaj hitro nanj tudi pozabil. Kot drugi se je v boj za njegov podpis vmešal trener Liverpoola Rafael Benitez, a tudi ta ni bil pripravljen plačati vrtoglave odškodnine, katero je za Aguera zahteval njegov klub. Independiente sicer še zdaleč ni klub, ki bi si lahko privoščil zavrniti več kot deset milijonov evrov težke ponudbe, a marsikdo v Buenos Airesu je bil mnenja, da se bo čakanje izplačalo. In res se je. Konec maja leta 2006 je bil "Kun" (vzdevek je dobil zaradi podobnosti z junakom japonskih anime risank – op.a) prodan v ambiciozni madridski Atletico , ki je zanj plačal rekordnih 23 milijonov dolarjev.

Za zvezdnika Atletica se že zanimajo številni evropski velikani, med katerimi naj bi bili najbolj vztrajni pri torinskemu Juventusu. © Action Images

Že ob prihodu je marsikateri navijač Atletica zaslutil, da Agüero v Madrid prihaja kot dolgoročna zamenjava za Fernanda Torresa , čeprav sta mlada zvezdnika prvo sezono odigrala še skupaj. Navkljub temu, da so pri Atleticu trdili, da imajo v svojih vrstah dva najboljša mlada napadalca na svetu, izkupiček tega ni potrjeval. Argentinsko-španska naveza je v svoji edini skupni sezoni zabila le 19 prvenstvenih zadetkov, Atletico pa je še enkrat več razočaral in sezono končal na skromnem šestem mestu. Poleti je Fernando Torres pričakovano zapustil Španijo in se preselil v Liverpool , vodstvo kluba pa je Agüeru našlo partnerja v Urugvajcu Diegu Forlanu , ki je blagajno madridskega kluba olajšal še za dodatnih 20 milijonov evrov.

Izkušeni, hladnokrvni in konsistentni Urugvajec ter hitronogi, prebrisani in trikov polni Argentinec sta že po dobri polovici sezone skupaj zabila več kot 25 zadetkov, a bolj kot to, je Agüero navduševal s svojo igro. Agüero je namreč s svojo izjemno hitrostjo, fantastično tehniko in briljantno vizije igre pravzaprav popolna kopija Lionela Messija . Slednji je sicer lastnik neuradnega naziva naslednika Diega Armanda Maradone, Agüeru pa je zaenkrat pripadel naziv  "novi Messi" - kaj pač moremo, v Južni Ameriki je preprosto vsak vrhunski nogometaš naslednik katere izmed argentinskih legend. V svoji drugi sezoni je Agüero začel fantastično in bil nekaj krogov celo na vrhu lestvice strelcev, presenetilo pa je tudi dejstvo, da je dosegel kar pet zadetkov z glavo čeprav po svoji staturi sodi med nižje napadalce. Ker je bilo mladih argentinskih "genijev" že nešteto (Saviola, Aimar, Cavenaghi ..) je Aguero seveda potreboval trenutek, ko bo na očeh celotne svetovne javnosti pokazal svoje bogato znanje. Zadetki proti ekipam kot so Athletic Bilbao, Murcia ali Almeria pač še niso prepričali.

V majici z državnim grbom je Aguero zbral tri nastope, debitiral pa je 3. septembra lani proti Braziliji.  © Action Images

	Roko v ogenj bi dal samo za dva nogometaša na svetu: Sergia Aguera in Lionela Messija. Diego Maradona

In ta trenutek je napočil 1. marca letos. Na Vicente Calderonu sta se pomerila Atletico in Barcelona in ob slabi formi madridskega moštva so prav vsi pričakovali novo gladko zmago Barce; ta je še pred letom dni na taistem stadionu slavila kar s 6:0 in Atleticu prizadejala najhujši domači poraz v zgodovini. Po škarjicah Ronaldinha se je zdelo, da bo vse potekalo po predvidevanjih, nato pa se je mladi Argentinec po igrišču razplamtel kot orkan . Dva zadetka, izsiljena enajstmetrovka, podaja ter dve izjemni priložnosti za zadetek so izkupiček ob katerem si je Agüero v vseh španskih medijih prislužil čisto desetko. Zvezda, ki se je rojevala že od julija leta 2003, je bila na ta usodni večer dokončna rojena.

"Ko sem bil še v Argentini, sem prek televizijskih zaslonov spremljal takšne tekme in sanjal, kako bom tudi sam nekoč igral proti klubom, kot je Barcelone, in se odrezal zelo dobro. Nobenega dvoma ni, da je bila to moja najboljša tekma doslej. Še nikoli nisem igral tako dobro!" je po tekmi sijal od sreče Agüero .

Lionel Messi in Sergio Agüero sta prihodnost argentinske izbrane vrste. © Action Images

	Ko sem bil otrok, sem bil velikokrat lačen. Dokler nisem pristal pri Independienteju smo jedli tudi teden dni star kruh. Spominjam se, da je bil moj oče velikokrat objokan, saj ni vedel, kako bomo preživeli naslednji dan. Sergio Agüero

Pri zgolj 19 letih je Agüeru uspelo marsikaj. Rodil se je v enem izmed najbolj revnih in nevarnih predelov Buenos Airesa , kjer se je njegova družina le stežka prebijala iz meseca v mesec. Zgodba diši po pravi drami: "Ko sem bil majhen otrok, sem videl vse. Videl sem, kako pobijajo otroke, videl sem streljanje in se sam izmikal kroglam v naši soseski. Moji prijatelji iz zgodnje mladosti so danes mrtvi ali pa za rešetkami. Dokler Independiente meni in moji družini ni kupil hiše v bolj varni soseski, smo vsak dan trepetali za življenje," se svoje mladosti spominja nogometaš, ki je v letu dnu navijačem Atletica v celoti uspel pozabiti na Fernanda Torresa. Zvezdnik španskih pogovornih oddaj in  spremljevalec hčerke Diega Maradone Giannine se z grenkobo spominja svojih začetkov. "Ko sem bil otrok, sem bil velikokrat lačen. Dokler nisem pristal pri Independienteju smo jedli tudi teden dni star kruh. Spominjam se, da je bil moj oče velikokrat objokan, saj ni vedel, kako bomo preživeli naslednji dan. Življenje v getu je bilo pravi pekel. Če se ne bi spoznal z nogometno žogo, sem prepričan, da bi tudi sam pristal v zaporu," se spominja Agüero, ki danes pri Atleticu zasluži štiri milijone evrov na sezono.

Navkljub mladosti in dejstvu, da ga čaka še na stotine težkih tekem, je pred argentinskim najstnikom blesteča prihodnost. Na svoji strani ima zaveznika, čigar mnenje ima prav posebno težo – Diega Maradono. Njegov bodoči(?) tast  je prepričan, da je Agüero prihodnost argentinske reprezentance. " Morda mislite, da sem pristranski, ker je v ljubezenski zvezi z mojo hčerko, vendar pa vam lahko zatrdim, da bi dal roko v ogenj samo za dva nogometaša na svetu: Sergia Aguera in Lionela Messija. Onadva in Carlitos Tevez bodo argentinsko reprezentanco popeljali na vrh sveta," brez kančka dvoma v glasu zatrjuje Maradona .