Tretji grand slam sezone v Wimbledonu je v polnem zagonu, favoriti pa so se – z izjemo Rafaela Nadala – že prebili v drugo kolo tekmovanja.

Vse podrejeno tradiciji

Turnir na sveti travi All England Cluba je najstarejši in najprestižnejši teniški turnir na svetu. Tradicionalna bela oblačila, smrtna tišina osrednjega igrišča in nezmotljivi pobiralci žog so samo del tradicije, ki v veliki meri kroji dogajanje na londonskem turnirju.

Pobiralci žog, ki so tako vešči svojega dela, da jih med obračunom skoraj ne opazimo, priprave začnejo več kot pol leta pred začetkom turnirja, ki predstavlja vrhunec travnate sezone. Pobiralci morajo prestati šest mesecev rigoroznega treninga, na katerem se do potankosti naučijo, kdaj in kako se morajo gibati po igrišču.

Najpomembnejši je videz

Največji poudarek urjenja je na videzu. Pobiralci žog morajo biti videti brezhibno, nosijo pa oblačila modnega oblikovalca Ralpha Laurena. Lasje morajo biti speti v čop, majica pa vedno zataknjena za hlače. Nakit je strogo prepovedan, pobiralci žog pa se med obračunom ne smejo pogovarjati, smejati ali zehati. Pobiralec žog, ki ga zalotijo z žvečilnim gumijem, bo kmalu pripravil kovčke.

Strogega urjenja se je udeležilo več kot tisoč kandidatov, po šestih mesecih pa jih je ostalo samo 250. Nekateri izmed njih so dobili svoje mesto ob mreži, drugi pa za osnovno črto. Vsi kandidati so morali pred začetkom urjenja opraviti še psihoteste, saj želijo organizatorji preveriti psihično pripravljenost za delo, kjer ni tolerance napak.

Napake se dogajajo

Pobiralec žog si je pred dvema letoma na Roland Garrosu privoščil veliko napako, ko je ob izmenjavi Andyja Murrayja in Victorja Troickija mislil, da se žogica ne bo več vrnila v igro, in Srba stal pomembne točke v petem nizu.