Veliko število angleških nogometnih velikanov se je znašlo pod udarom hude kritike, potem ko je bilo razkrito, koliko klubi iz najvišjih dveh lig (Premierliga in Championship) računajo otrokom, da ti lahko pospremijo svoje idole na igrišče pred samim začetkom tekem.
Tradicionalna, skoraj idilična slika, ko navdušeni otroci svoje idole rahlo prestrašeni ter polni čustev pospremijo na igrišče ter ob tem raznežijo gledalce po celem svetu, je tako popolnoma izgubila svoj pomen, odkar je v javnost priplaval podatek, da imajo klubi celo sestavljen cenik za takšne usluge.
Tako da če ste mislili, kako deček, ki se za skorajda razpadlo ter obrabljeno žogo podi po revni mestni četrti, v želji da bi postal naslednji David Beckham, nato pospremi svojega vzornika na igrišče in se mu s tem uresničijo sanje, ste se grdo zmotili, saj takšen privilegij dočaka le otroke bogatih staršev, ki si lahko privoščijo, da za podoben spektakel odštejejo več kot 350 funtov.
"To kar klubi počnejo, se absolutno tepe s koreninami nogometa, ki je vedno bil igra delovnega razreda," je bil nad odnosom klubov razočaran član britanskega parlamenta Julian Knight.
Proti politiki klubov pa je glasno nasprotoval tudi Malcolm Clark, predstavnik Zveze navijačev Anglije:
"Mnogi klubi donirajo svoje rekvizite in podobno v dobrodelne namene, toda povsem ironično je, da s takšnimi dobrodelnimi akcijami in previsokimi cenami prepogosto izkoriščajo ogrožene skupnosti, katere nato dobesedno ubijajo s takšnimi cenami."
Britanski Telegraf je sicer nedavno razkril, kako izgleda cenik klubov, ki otrokom računajo, da lahko svoje idole pospremijo na igrišče. Aston Villa tako računa kar neverjetnih 500 funtov, medtem ko se cene preostalih klubov vrtijo okoli 350 funtov.
Aston Villa - 500 funtov
Crystal Palace - 375 funtov
Leicester City - 355 funtov
Brighton - 350 funtov
Burnley - 310 funtov
Bournemouth - 235 funtov...
Potrebno pa je poudariti, da takšno politiko vendarle na izvajajo vsi klubi iz najmočnješih dveh angleških lig. Arsenal, Chelsea, Manchester City in United, Newcastle ter Southampton si namreč blagajne ne polnijo na takšen način, temveč je vse skupaj brezplačno.
Kaj je tu čudnega? Fuzbal je bil vedno igra številk, evrskih, za rajo ki plačuje vstopnice, stavne listke, TV naročnine …