Preberite še ...

Dnevnik iz Aten: 1. del Dnevnik iz Aten: 2. del

Nekateri pravijo, da sem v službi preveč priden. Sam se glede tega ne sekiram veliko, saj ob športu dan vselej hitreje mine, pa še v privatnem življenju nimaš časa, da bi si ustvaril veliko problemov in težav. Se pa ti včasih pojavijo v službi.

Včeraj pa sem se nad svojim početjem zamislil tudi sam. Ne samo to, da sem košarkarsko dvorano v olimpijskem centru zapustil šele po tekmi Grčija in Brazilija (adijo požirek piva) in krajšem pogovoru z grškimi košarkarji, tudi naslednji dan sem kot prvi izmed vseh novinarjev prinorel v press center. K sreči je bil že odprt. Sem se pa imenitno počutil na avtobusu, ki novinarje prevaža od uradnega hotela do dvorane. Počutil sem se kraljevsko! Manj zadovoljen je bil zagotovo šofer, ki je mimogrede zamudil pol ure ("a little delay“ - krajša zamuda, je pisalo na oglasni deski), saj je pot moral opraviti le z enim potnikom. Morda je tudi le iz jeze spregledal dve rdeči luči, saj se zaradi zamude očitno ni veliko sekiral. Če sem pošten, mi je ob izstopu vseeno zaželel prijeten dan.

Poleg pisanja enega izmed intervjujev, člankov za časopis, dnevnika in snemanja kadrov, ki bi mi lahko prišli še prav, sem pokukal še na trening Hrvatov, Kanadčanov in seveda Slovencev. Ti so resnično dobro razpoloženi pred tekmo s Portorikom in vsaj meni vlivajo zaupanje.

Slovenska košarkarska četa pod vodstvom Raše Nesteroviča vliva zaupanje pred tekmo s Portorikom. © Reuters

Načrtovan sem imel še pogovor z Dirkom Nowitzkim in ta je bil že pripravljen odgovarjati, vendar naju je še pred začetkom pogovora prekinil nemški predstavnik za stike z mediji, ki je začel pojasnjevati, da košarkarji Nemčije ne bodo dajali intervjujev. Dirk je nato skomignil z rameni, se opravičil in odšel iz dvorane. Na moje veliko presenečenje se ni nihče veliko pritoževal, še najbolj pa smo bili vztrajni jaz in dva brazilska novinarja. Nemci pa nič. Očitno so takih odločitev že vajeni.

Tako se je z razočaranjem končal moj tretji delovni dan v Atenah , saj se je gostiteljem v press centru prav tako mudilo zapreti vrata že ob 20. uri po grškem času. Tako mi ni preostalo nič drugega, kot da se odpravim nazaj v hotel. Nocoj pa si bom le vzel nekaj časa tudi za ogled Aten.