Slovenske rokometašice so letošnji zaključni turnir v deželi vzhajajočega sonca končale z zmago nad tekmicami iz DR Konga, s celotnim nastopom pa nikakor ne morejo biti zadovoljne. V svojem šestem nastopu na svetovnih prvenstvih so dosegle najslabšo uvrstitev, do letošnjega turnirja na Japonskem je bilo to 18. mesto na njihovem premiernem mundialu v Nemčiji 1997.
Najboljše so bile na Hrvaškem 2003, kjer so zasedle osmo mesto. V Italiji 2001 so osvojile deveto, v Rusiji 2005 in Nemčiji 2017 pa 14. mesto.
Slovenke so v Kumamotu prikazale številne obraze. Najlepšega zagotovo na uvodni tekmi, ko so na kolena položile imenitne Nizozemke z 32:26. V skupinskem delu so ukanile še Kubanke s 39:26, izgubile pa proti Norvežankam z 20:36, Angolkam s 24:33 in Srbkinjam s 27:29.
Na nedeljski prvi tekmi za razvrstitev od 17. do 20. mesta so izgubile še proti Brazilkam, sicer svetovnim prvakinjam iz Srbije 2013, v današnjem obračunu za končno 19. mesto pa so z določenimi težavami ukanile na tem prvenstvu najslabše afriške predstavnice iz Demokratične republike Kongo.
Izbranke slovenskega selektorja Uroša Bregarja so izjemno slabo odprle svojo zadnjo tekmo na svetovnem prvenstvu. V odsotnosti Ane Gros in Polone Barič so jih povprečne in rokometno podhranjene Afričanke uvodoma povzročale kar veliko preglavic in jim v deveti minuti ušle na tri gole (3:6).
Slovenke so bile v škripcih do 23. minute, po zaostanku z 8:12 pa so vendarle strnile svoje vrste in v končnici prve polovice tekme Afričanke pahnile v podrejen položaj.
Na veliki odmor so se odpravile z najmanjšim možnim vodstvom (14:13), v drugem pa navkljub ne najbolj prepričljivi predstavi - svetla izjema je bila Tjaša Stanko, ki je tekmicam nasula 13 golov golov - dosegla zmago.
Še v 50. minuti je bila tekma povsem odprta (24:24), v prelomnih trenutkih dvoboja pa so Slovenke vendarle uveljavile svojo taktično in tehnično znanje ter strle odpor tekmic iz črne celine, ki so jim do zadnjega zvoka sirene dihale za ovratnik.
"Na tem svetovnem prvenstvu se je videlo, da nam primanjkuje večje število kakovostnih igralk. Izkazalo se je, da lahko na začetku tekmovanja kažemo dobre predstave, potem pa nam moči kopnijo. Proti Kongu smo nastopili brez Ane Gros, Nine Žabjek, Aneje Beganović in Polone Barič, ki so sicer pomembni členi naše ekipe. Pohvalil bi ostala dekleta, ki so se borila vse do konca. Izredno sem vesel, da smo obračun z manj atraktivnim Kongom dobili. Že v marcu nas čakata dve zahtevni kvalifikacijski tekmi z Nemčijo za nastop na evropskem prvenstvu, nato pa še obračuna s Kosovom in Belorusijo. Naslednji cilj je, da se ženska reprezentanca uvrsti na evropsko prvenstvo."
Uroš Bregar, selektor