V 82. letu starosti je umrl Herbert Jeglič, ki je v slovenskem rokometu pustil neizbrisen pečat, mednarodno pa se je uveljavil kot sodnik. Pravico na igrišču je delil na najvišji ravni svetovnega rokometa, kot prvi Slovenec je sodil na olimpijskih igrah, so objavili na Rokometni zvezi Slovenije.

Njegova življenjska pot je bila globoko prepletena z rokometom - kot trener je deloval pri RD Slovan in Šentvid, bil pomočnik Mitje Vidica pri ženski mladinski reprezentanci, član predsedstva in številnih strokovnih teles Rokometne zveze Slovenije, dolgoletni predsednik strokovne komisije Zveze društev rokometnih sodnikov Slovenije (ZDRSS) ter častni član RZS.

Jeglič je sodil na kar 11 svetovnih prvenstvih, tako mladinskih kot članskih. Med drugim je sodil finale olimpijskih iger leta 1988 v Seulu ter tudi na olimpijskih igrah 1992 v Barceloni. Bil je prvi Slovenec, ki mu je bila zaupana tako pomembna naloga.

Leta 1990 sta s Štefanom Jugom sodila tudi finale svetovnega prvenstva v tedanji Češkoslovaški. Leta 1994 sta sodila tudi na prvem evropskem prvenstvu na Portugalskem, kar je bilo tudi njegovo zadnje dejavno sojenje na najvišji ravni. Dolga leta sta z Jugom veljala za najboljši sodniški par na svetu.

Po koncu sodniške kariere je bil delegat na številnih velikih tekmovanjih, med drugim tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju 2000 in v Atenah 2004, pa tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih, kjer je s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispeval k strokovnosti in razvoju rokometnega sojenja na najvišji ravni.

Svoje znanje je delil kot član komisije za sojenje pri Mednarodni rokometni zvezi (IHF), delegat pod okriljem Evropske rokometne zveze (EHF) in IHF ter predsednik tekmovalne komisije RZS, kjer je z velikim občutkom skrbel za razvoj domačega sojenja.

Številni sodniški pari, ki so zaznamovali slovenski rokomet, so zrasli prav pod njegovim mentorstvom.

dezurni@styria-media.si