Žalostne novice prihajajo s Finske, potem ko je v nedeljo pri 84 letih preminil nekdanji odlični smučarski skakalec ter še slovitejši trener Niilo Halonen.
Legendarni Finec je spisal eno najnenavadnejših olimpijskih zgodb, potem ko je pri rosnih 18 letih na zadnji postojanki v Holmenkollnu sezono 1958/59 končal na skromnem 93. mestu, brez kakršnihkoli upov na olimpijski nastop v prihodnji sezoni.
A čeprav finski skakalci niso vedno sloveli po trudu in predanosti športu, je bil Halonen popolno nasprotje. V svoj napredek naj bi vložil neizmeren trud in si tik pred zdajci (finski skakalci so bili že zbrani na prizorišču, ko je dobil vpoklic, tako da je v ZDA letel skupaj s hokejsko reprezentanco) vendarle priboril vozovnico za Squaw Valley.
Tu pa se njegova olimpijska pravljica še ni končala, saj je na olimpijskih igrah v Kaliforniji osvojil celo srebrno medaljo, le za v tistem času nepremagljivim Helmutom Recknaglom. Halonen je v domovini v trenutku postal pravi junak nacije. "Množica, ki me je začela obkrožati po moji vrnitvi na Finsko, je bila neobvladljiva," se je svojih zvezdniških dni v intervjuju za Ilta Sanomat nedavno spominjal Halonen.
Dve leti kasneje je na kontroverzni tekmi svetovnega prvenstva v Zakopanah osvojil še bronasto medaljo, katero pa so mu dodelili šele naknadno, saj so po tekmi organizatorji za tretjeuvrščenega razglasili Petra Lesserja. Šele naknadno so sodniki ugotovili, da je prišlo pri rezultatih do velike napake ter da je bil dejansko tretji Halonen. Medalje za tretje mesto mu tako niso podelili na stopničkah v doskočišču skakalnice, ampak naslednji dan na železniški postaji v Varšavi.
Halonen je sicer bil na istem tekmovanju oropan boja za medaljo na srednji naparavi, saj takratni trener Fincev ni zaupal formi svojega varovanca in ga ni uvstil v postavo za tekmo na Srednii Krokiew.
Legendarni Finec je sicer tudi po koncu aktivne kariere ostal v smučarskih skokih in si tudi v trenerskih in kasneje administrativnih vodah zgradil vsaj enako bleščečo kariero.
Leta 1976 je na finski smučarski zvezi prevzel vodenje finskih smučarskih skokov, ko je bilo to v precejšnjem zatonu. A je uspel prebuditi padlega velikana ter postaviti temelje za dolgoročni uspeh.
Že na domačem svetovnem prvenstvu v Lahtiju leta 1978 je Tapio Räisäsen postal svetovni prvak, Finci pa so vse tam do okoli leta 2010 predstavljali pravo skakalno velesilo. V tem času so z največjih tekmovanj prinesli 65 medalj, od tega 20 zlatih, 11-krat so njihovi skakalci slavili na novoletni turneji ter 8-krat osvojili veliki kristalni globus.
Potem ko je leta 1988 zapustil finsko smučarsko zvezo, je Halonen do svoje upokojitve držal še številne pomembne pozicije znotraj mednarodne smučarske zveze (FIS).
Zanimivo mogoče, da je bil Niilo Halonen prvi trener finske izbrane vrste, ki je zahteval, da v reprezentanci ne sme …