Ivica Kostelić je pred 14 leti prav na prizorišču letošnjega svetovnega prvenstva v švicarskem St. Moritzu osvojil zlato medaljo na slalomski tekmi in edinič v karieri postal svetovni prvak. Tistega leta se je zlatega odličja v slalomu veselila tudi njegova sestra Janica Kostelić.

''Dobro se spominjam. V St. Moritz sem takrat prispel v dobri formi. Vodil sem v seštevku slaloma,'' je za Večernji list povedal Kostelić, ki ga je v tisti sezoni v boju za mali kristalni globus premagal Finec Kalle Palander.

''Na veleslalomu sem padel na prvi progi, potem ko sem imel zelo dober čas. To me je močno razjezilo, saj sem vedel, da sem v dobri formi, a nisem izkoristil priložnosti. Slalom je ostal edina priložnost za medaljo,'' je dodal Hrvat, ki je priložnost pograbil z obema rokama. ''Med ogrevanjem sem spoznal takrat dokaj neznanega Silvana Zurbriggna. Takrat sem ga prvič videl. Pošalila sva se, da bom jaz zmagal, on pa bo drugi. Tako sva se dogovorila in tako je tudi bilo,'' se spominja Kostelić.

Švicarski navijači so pred nastopom hrvaškega smučarja stiskali pesti za vodilnega Zurbriggna. ''Neki novinar je trakrat napisal, da smo ostali samo jaz in 35.000 švicarskih navijačev, ki so čakali zmago rojaka. Vedel sem, da imam prednost iz prvega teka. Med vožjo sem slišal moderatorja, ki je dejal, da imam še rezerve, a moram dodati nekaj brzine. Ponavadi se tega ne sliši, a v St. Moritzu mi je uspelo,'' se spominja Kostelić.

Nihče od takratnih dobitnikov slalomskih medalj v St. Moritzu danes ne tekmuje več, z izjemo 37-letnega Kostelića, ki se nezadržno približuje koncu kariere. Na letošnji tekmi v Zagrebu se je poslovil od domačih navijačev; za vsak slučaj, če ga prihodnje leto ne bo na Sljemen. Še bolj neposreden je bil v Wengnu. kjer je dejal, da je bila to njegova zadnja tekma za svetovni pokal. Slalomski nastop v St. Moritzu bi bil lahko njegov zadnji na svetovnih prvenstvih.
''Ne vem. Sovražim besedo 'zadnji'. Nočem, da je neka tekma moja zadnja,'' je povedal Kostelić. Na provokacijo hrvaškega novinarja, ali so bile OI v Sočiju njegove 'zadnje' olimpijske igre, pa je odvrnil: ''(smeh). Ne vem. Medije zanima, kdaj bo zadnja tekma, jaz pa lahko rečem le, da se bo to zgodilo po sili razmer. Ne maram govoriti o tem. To je tako, kot bi me vprašali, kako dolgo bom še živel. Zame je smučanje življenje in slovo od tega ni vesel dogodek,'' je povedal Kostelić.

Med pripravami za slalomski nastop v St. Moritzu se je mudil v italijanskem Bormiu, na katerega ima lepe spominne. ''Jaz, oče in Janica smo decembra 1994 prispeli v Bormio, da bi nastopil na svoji prvi tekmi pod okriljem Mednarodne smučarske zveze (FIS). Potovanje je bilo naporno, ogromno snega, a Lada se je znova dokazala kot odličen avto za vožnjo po snegu. Čeprav je bil promet ohromljen, smo prispeli v Bormio, kjer smo nameravali prespati v Ladi blizu hotela. Lastnik nas je opazil in vprašal, kaj počnemo. Ko mu je oče pojasnil, da nimamo denarja za hotel, nam je omogočil bivanje po simbolični ceni. In jaz se pravkar javljam iz istega hotela, šef je še vedno živ in zdrav, spomin na njegovo dobroto pa mi pomeni prav toliko kot moje zmage. To je zgodba, ki je ostala v naših srcih,'' je še razkril Hrvat.

Kostelić bo po koncu aktivne kariere bogato znanje delil z mladimi hrvaškimi smučarji, o čemer je nedavno spregovoril tudi direktor reprezentance Vedran Pavlek. ''Tega se veselim, saj gre za nadaljevanje moje zgodbe. Rad bi pomagal otrokom in upam, da jim bo to koristilo,'' je zaključil Kostelić.