Švicarska nogometna zgodovina ni ravno ovenčana z največjimi uspehi. V letih, ko se je ideja o svetovnem nogometnem prvenstvu šele prebujala, so nogometaši iz dežele sira in vrhunskih ročnih ur dvakrat zaigrali v četrtfinalu (1934 in 1938), naslednji večji uspeh pa sega v leto 1994, ko so se v ZDA uvrstili med šestnajst najboljših. Letos se bodo Švicarji tretjič v svoji zgodovini pomerili za naslov najboljšega nogometnega moštva v Evropi, prvič pa bo evropski nogometni festival na njihovih tleh.

	V naših vrstah je veliko optimizma in verjamem, da lahko velike uspehe dosegamo le, če bomo v njih verjeli tudi sami. Kobi Kuhn

Švicarski nogomet v zadnjih dvajsetih letih mirno jadra v evropskem povprečju. Njihovi klubi pretresljivih uspehov niso dosegali ( FC Thun in FC Basel sta za zdaj edina švicarska kluba, ki sta nastopila v Ligi prvakov – op. a), največji nogometni velemojstri iz te alpske deželice sredi Evrope pa so zrasli prav v zadnjih dveh desetletjih. Najboljši švicarski nogometaš vseh časov je po mnenju navijačev nekdanji napadalec Borussie iz Dortmunda Stephane Chapuisat , ki je leta 1997 s tem klubom osvojil naslov evropskega prvaka, iz tega obdobja pa izhajajo tudi drugi zvezdniki, ki so med letoma 1994 in 1996 nastopili najprej na svetovnem, nato pa še na evropskem prvenstvu. Ciriaco Sforza je svoje najlepše trenutke preživljal pri Bayernu in milanskem Interju , pomemben člen tedanje švicarske reprezentance pa je bil tudi dolgolasi Alain Sutter , ki je na vrhuncu svoje kariere nekaj časa prav tako kot Sforza branil barve Bayerna iz Münchna.

Stephane Chapuisat je bil sredi devetdesetih eden od najboljših napadalcev v Evropi. © AFP

Novi švicarski generaciji, ki ji po štirih zaporednih tujih selektorjih tokrat poveljuje domači trener Kobi Kuhn , talenta ne primanjkuje. Švica je v zadnjih letih zaradi visokega življenjskega standarda privabila imigrante z vseh koncev Evrope, temu primerno pa je pisana tudi izbrana vrsta, ki bi jo lahko mirno označili za pravi mednarodni kolaž. Multietnična dežela poleg "domačih" Francozov, Italijanov in Nemcev v svojih vrstah gosti nogometaše z vseh koncev sveta: branilec Arsenala Johan Djorou je rojen v Slonokoščeni obali , njegov moštveni soigralec Philippe Senderos ima v sebi špansko in hrvaško kri, vezist rimskega Lazia Valon Behrami je rojen na Kosovu , Gelson Fernandes je na svet prijokal na Kapverdskih otokih, napadalec Blaise N'Kufo je iz Konga ...

Čeprav je švicarska reprezentanca zbrana z vseh vetrov, moštvo deluje enotno in slovi po tem, da le stežka prejema zadetke. Poslavljajoči se selektor Kobi Kuhn – tega bo po izteku evropskega prvenstva nasledil sloviti Ottmar Hitzfeld – meni, da je njegovo moštvo eden od tihih favoritov prvenstva. "Uvrstitev v četrtfinale bi vsekakor predstavljala uspeh. Ne bo lahko, toda to je naš glavni cilj. Pred štirimi leti je ekipa dosegla dno in že tedaj smo se odločili, da bomo vse napore usmerili v letošnje evropsko prvenstvo. V naših vrstah je veliko optimizma in verjamem, da lahko velike uspehe dosegamo le, če bomo v njih verjeli tudi sami."

Kobi Kuhn je po štirih tujcih prvi domači selektor na klopi švicarske reprezentance. © AFP

Švicarji zaradi avtomatično zagotovljenega mesta že več kot leto dni niso odigrali nobene uradne tekme, so se pa zato v tem času pomerili s številnimi reprezentancami najvišjega svetovnega razreda. Z Argentinci so se razšli z neodločenim izidom 1:1, Nizozemce so ugnali z 2:1, črn madež pa predstavlja zadnji prijateljski obračun z Nemci , ki so v gosteh Švicarje povsem nadigrali in jih ugnali kar s 4:0.

Preberite še ...

Peticija za Del Piera Avstrijci tudi z enim od izobčencev Baselska policija se bo preoblekla

Reprezentanca Švice , ki si lasti nadvse nenavaden rekord – na SP še nikoli ni zabila zadetka z bele točke – je letos nedvomno precej močnejša kot v preteklih letih. Na vratih stoji visoki Fabio Coltorti , ki je letos eden od najboljših vratarjev španskega prvenstva, obrambi poveljujeta Philippe Senderos in izkušeni Ludovic Magnin, na sredini igrišča pa ima Kobi Kuhn celo vrsto mladih in uspehov lačnih nogometašev: hitronogega krilnega nogometaša Bayerja iz Leverkusna Tranquilla Barnetto , zvezdnika Lazia Valona Behramija , odkritje sezone pri Manchester Cityju Gelsona Fernandesa in izkušenega Hakana Yakina . Za zadetke bo zadolžen napadalec Borussie iz Dortmunda Alexander Frei , hkrati pa velja dodati, da sta Švicarjem v zadnjih letih iz rok spolzela kar dva odlična nogometaša balkanskih korenin: Zdravko Kuzmanović se je odločil, da bo nastopal za Srbijo , v Rheinfeldnu rojeni Ivan Rakitić pa se je odločil, da bo nastopal za Hrvaško .