"Tole je moj 'kvart', tu se je vse začelo," je dobrodošlico v ljubljanskem naselju Nemcem izrazil Novakovič. Ob betonskem igrišču, kjer nadobudni mladci našega glavnega mesta pilijo nogometno tehniko, vsi opazijo napadalca slovenske izbrane vrste in se želijo z njim fotografirati. "Na tem igrišču smo igrali več čas. Ure in ure. Tu je vse za vogalom. Šola je od bloka oddaljena dvesto metrov, to je bilo za nas otroke super," pravi napadalec Kölna in popelje goste v stavbo Beblerjevega trga 1, kjer še vedno živijo njegovi starši.
Nemce preseneti vzdevek Mišo . Kaj pa Nova ? Oni ga poznajo le po tem vzdevku. "V družini in v Sloveniji ga vsi kličejo Mišo. Vzdevek Nova se ga je oprijel med igranjem v Avstriji," razloži oče. Ko igra Köln, so vsi pred televizorjem. Navijajo in trepetajo za Miša.
"Ko nad njim kdo naredi prekršek, začnem jokati. Ne morem si pomagati. Tega res ne prenašam dobro. Velikokrat v cerkvi molim, da bi bil Milivoj zdrav," pravi mama Anka (50), pogovoru pa se pridruži tudi sestra Slavica (33), nekoč zelo dobra rokometašica, ki je igrala za ljubljansko Olimpijo. "Bila sem na robu prve ekipe in državne reprezentance, potem pa sem si izpahnila rami in morala končati z rokometom," pove.
Mama Anka poudari, da je bil Mišo v mladih letih najmanjši v razredu. "Bil je tako prijazen otrok. Ko pa je dobil v noge žogo, je postal divji," se sinove metamorfoze spomni mama. Pred desetimi leti je kot nepotreben zapustil Olimpijo in se podal v Avstrijo, z željo po igranju nogometa. "Zame je bilo to zelo težko," pravi Anka. "Miša sem zelo pogrešala in to se do danes ni spremenilo. Čeprav sem se zdaj na to privadila. Ko je doma, mu vedno pripravim najljubšo jed – puranji zrezek in pomfrit." Oče seveda vse sprejema bolj stoično. "Takšno je življenje poklicnega nogometaša. Vesel sem, da igra v tujini. Ponosen sem na vse, kar je dosegel."
Na koncu Novakovič nemške obiskovalce povabi še na kosilo in si privošči polnjene lignje. "Če so pa tako dobri," ne ravno zdravo prehrano pohvali Mišo. "V Kölnu jih ne dobim nikjer. Ko pridem domov, si jih preprosto moram privoščiti." Nemški gostje opazijo tudi prisrčen pozdrav Novakoviča in natakarja v restavraciji. "Bil je v sosednjem razredu v šoli. Skupaj smo igrali nogomet." Na igrišču med šolo in domom, kjer se je vse začelo.