Še sredi januarja se je kazala povsem druga slika. V končnici sezone pa se je slovenska šampionka Tina Maze pobrala in vrnila med najboljše po scenariju, ki bi ga lahko pisali v Hollywoodu. Prelomnica je bilo svetovno prvenstvo v Garmisch-Partenkirchnu, ki je sovpadlo s prihodom novega serviserja. Zlata veleslalomska in srebrna kolajna v superkombinaciji na SP sta Črnjanki dali nov zagon, ki ga je s pridom izkoristila v sanjskem zaključnem delu sezone.

Letos je padlo kar nekaj mejnikov. Tina Maze je prekoračila magično mejo tisoč osvojenih točk v svetovnem pokalu, v katerem sta bili boljši od Korošice le dve alpski smučarki, Američanka Lindsey Vonn in Nemka Maria Riesch, ki sicer že nekaj sezon obvladujeta žensko karavano in za katerima sta veliko večji in bogatejši ekipi. Po 16 letih je bronasta kolajna v skupnem seštevku svetovnega pokala znova v Sloveniji. Mazejeva se je tako kot prva Slovenka, ki ji je uspel takšen podvig, pridružila Juretu Koširju, ki je bil tretji v skupni razvrstitvi svetovnega pokala v sezoni 1994/1995. Mazejeva je v končani sezoni dokazala, da je najbolj vsestranska smučarka na svetu. V vitrini ji manjka le še zmaga v superveleslalomu, saj je s prvencema stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra v superkombinaciji (Trbiž) in slalomu (Lenzerheide). Slednja ji pomeni največ. Prav v tej disciplini je dosegla meteorski vzpon.

Samo na desetih tekmah svetovnega pokala po SP (Aare, Trbiž, Špindlerjev mlin, Lenzerheide) je osvojila skupno 624 točk, kar je več kot polovica njenega skupnega letošnjega izkupička (1139). Najslabša uvrstitev na teh tekmah je bilo osmo mesto. Na letošnjem računu pa je zbrala 196 točk več kot lani, ko je bila skupno četrta smučarka sveta. Črnjanka je z zmago na zadnjem slalomu v sezoni dosegla svojo enajsto zmago v svetovnem pokalu. Ob dveh zmagah se je še šestkrat uvrstila na oder za zmagovalke, v posebnem seštevku svetovnega pokala v superkombinaciji pa je prvič v karieri osvojila srebrno kolajno. Mazejeva je tudi opozorilo in zrcalo ostalemu slovenskemu smučanju. Zbrala je več točk kot vsi drugi Slovenci v belem cirkusu skupaj, na računu katerih je bilo ob koncu sezone 762 točk. V pokalu narodov je Slovenija z več kot polovičnim izkupičkom Tine Maze osvojila osmo mesto.

Točke svetovnega pokala je v minuli sezoni osvajalo še 12 Slovencev. Preostali članici slovenske ženske reprezentance sta skupaj zbrali 112 točk in obtičali daleč za izvenserijsko tekmovalko iz Črne. Maruša Ferk, ki je tako kot Mazejeva tekmovala v vseh disciplinah, je s 103 osvojenimi točkami v končnem seštevku pristala na 58. mestu, veliko slabše kot lani, ko je bila 44. Nekaj točk je letos v ženski ekipi z eno uvrstitvijo med prvih trideset osvojila le še Ana Drev.

V moški ekipi sta tako kot lani za levji delež točkovnega izplena poskrbela specialista za smuk in superveleslalom Andrej Šporn (232) in Andrej Jerman (178), ki pa sta za razliko od lanske sezone letos ostala brez stopničk; v paradnem smuku sta sicer pristala tik pod zmagovalnim odrom na četrtem mestu v Kvitfjellu in Wengnu. Šporn, s šestim mestom v Garmischu najboljši Slovenec na smukih na svetovnih prvenstvih, je ostal v smukaški elitni petnajsterici, medtem ko Jermanu, lani najvišje uvrščenem Slovencu s 30. mestom na razpredelnici, po najtežji sezoni, v kateri se je večino časa spopadal s težavami z opremo, uvrstitev vanjo ni uspela. Šporn je letos prevzel primat v moški ekipi z 38. mestom v skupnem seštevku (lani je bil 31.), Jerman pa je sezono končal na 45. mestu.

V moškem veleslalomu so Slovenci vpisali veliko ničlo, v povsem zanemarjeni superkombinaciji oziroma kombinaciji pa le eno uvrstitev med najboljših trideset. Čast ekipe za tehnične discipline sta v slalomu reševala Mitja Valenčič, ki je za rezultat sezone poskrbel s šestim mestom v Kranjski Gori, in Matic Skube, ki se je na treh slalomih uvrstil med prvih trideset. Da v slovenskem smučanju vsem težavam navkljub obstaja obetaven mladi rod, je dokazal Boštjan Kline, ki je na mladinskem svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojil zlati kolajni v smuku in superveleslalomu, na smukaškem finalu v Lenzerheideju pa prve točke v svetovnem pokalu z uvrstitvijo med najboljših petnajst. Le po enkrat je preboj v trideseterico na tekmah najvišje ravni uspel Roku Perku, Gašperju Markiču, Mihu Kürnerju in Andreju Križaju. Mitja Dragšič se je po povsem ponesrečeni sezoni na pokalu Vitranc odločil za tekmovalno upokojitev. V minuli sezoni pa je bilo vidno tudi nazadovanje veteranov Aleša Gorze, ki je zbral vsega 13 točk (v ne prav zelo bleščeči lanski sezoni jih je imel skoraj osemkrat več), in Bernarda Vajdiča z ničelnim izkupičkom.