Preberite še ...

Ob kozarcu vina ugotovil, da lahko zmaga Zaradi pomoči ob medaljo Časovni stroj: Ben Johnson Nedosegljiv že 40 let Osramotil celo Hitlerja

Pisalo se je leto 1940. Japonski je Mednarodni olimpijski komite zaupal organizacijo OI, vendar so se na Japonskem temu zaradi bližajoče se druge svetovne vojne odpovedali. Prav druga svetovna vojna je terjala številne žrtve. Mesta so bila porušena in vojna ni prizanesla niti Japonski. Še več, prišlo je do vsem znane tragedije, ko so ZDA nad Hirošimo in Nagasaki odvrgle atomski bombi. No, Japonci so se pobrali, in to so očitno videli tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju.

V Münchnu je bilo 26. maja 1959 glasovanje, na katerem so odločali, kdo bo gostil OI leta 1964. Nekoliko presenetljivo je z naskokom pred ostalimi kandidati zaupnico prejel Tokio . Na drugem mestu je bil Detroit (ZDA), sledila pa sta še Dunaj (Avstrija) in Bruselj (Belgija). Prvič se je torej zgodilo, da je OI gostila azijska država in ne katera izmed razvitih zahodnih držav. Kot že rečeno, OI so se začele prav 10. oktobra leta 1964 in prav zato smo se odločili, da to prireditev vzamemo pod drobnogled v tokratnem Časovnem stroju .

V teku na sto metrov je Bob Hayes s časom desetih sekund postavil nov svetovni rekord. © AFP

Japonci so uvedli številne novosti
Priprava na OI je bila za Japonce velik izziv in bili so trdno prepričani, da jim bo uspelo. Najpomembnejša stvar je bila infrastruktura, saj so morali vse športne objekte obnoviti, prilagoditi večjemu številu gledalcev, mesto se je moralo pripraviti na naval turistov … Zgradili so številne železnice, poleg tega pa so uresničili tudi načrt iz 30. let in pripravili nov hitri vlak, ki je povezoval Tokio z obrobnimi mesti. To je bil takrat najhitrejši vlak na svetu, ki je samo še utrdil Japonsko kot eno izmed tehnološko najhitreje razvijajočih se držav. Poleg tega so obnovili tudi mednarodno letališče Haneda in sestavili celo svoje potniško letalo YS-11. Tudi pri nekaterih športnih disciplinah so bili gledalci priča številnim novostim.

Med drugim so uvedli nove merilce časa, ki so pravzaprav že predhodniki današnjih naprav. Najbolj očiten napredek so naredili v plavanju, ko so se njihove štoparice ustavile v trenutku, ko so se plavalci na cilju dotaknili posebne plošče s senzorji. Ta sistem, sicer izboljšan, se uporablja še danes. V Tokiu so prvič uporabili tudi tako imenovani fotofiniš, prvič v zgodovini pa so sliko s prireditev prek satelita pošiljali prek Tihega oceana . Zanimivo, to so dosegli v sodelovanju z ZDA, državo torej, ki je bila še nekaj let pred tem njihov največji sovražnik. V nadaljevanju si lahko ogledate finale teka na 80 metrov z ovirami. V tej disciplini je naša predstavnica Draga Stamejčič zasedla sedmo mesto.

Preberite še ...

Zgodovina OI: Višje, hitreje močneje Spitz: Nesojeni James Bond En in edini Dream Team Od plavalca do Tarzana

Yoshinori Sakai kot simbol moči
OI se je udeležilo več kot 5100 športnikov iz 93 držav ( Libijci so takoj po otvoritvi odšli domov), od tega je bilo 16 novih. Otvoritev je bila kot vedno pravi spektakel. Glavna zvezda tega spektakla pa ni bil noben športnik niti politik. To je bil Yoshinori Sakai , zadnji nosilec ognja. Japonci so tega 19-letnega študenta izbrali iz posebnega razloga. Rojen je bil 6. avgusta 1945 v Hirošimi, torej ravno na dan, ko so ZDA tam sprožile atomsko bombo.

S tem so Japonci želeli dokazati, da se pobirajo, da so kot narod vse močnejši in da jih niti atomska bomba ni mogla ustaviti. In to jim je tudi uspelo. Sicer pa je Mednarodni olimpijski komite pod pritiskom Japoncev v program OI uvrstil dve novi disciplini, žensko odbojko (moška je že bila), kjer so bile Japonke vedno razred zase, in judo.

Na slavnostni otvoritvi OI, ki je potekala na osrednjem olimpijskem stadionu, se je trlo gledalcev. © AFP

Japonci takoj za SZ in ZDA
Največ medalj, kar 96, so osvojili športniki Sovjetske zveze , šest manj, vendar šest več zlatih, pa so osvojile ZDA, medtem ko so se tretjega mesta po številu zlatih medalj veselili domačini.  Ameriški plavalec Don Schollander je osvojil kar štiri zlate medalje, eden od junakov je bil tudi etiopski atlet Abebe Bikila , ki je v maratonu ponovil zmago izpred štirih let. Leta 1960 se je zmage veselil, čeprav je tekel bos, medtem ko je štiri leta kasneje zmagal, kljub temu da je bil še šest tednov pred nastopom poškodovan. Tretje zmage na OI so se veselili ruski veslač Vjačeslav Ivanov , avstralska plavalka na sto metrov prosto Dawn Fraser in metalec diska Al Oerter .

Dawn Fraser se je skupaj z reprezentančno kolegico Lindo McGill tako veselila uspeha. © AFP

OI so zaznamovali tudi Madžari na čelu z vaterpolistom Dezso Gyarmatijem , ki je dobil že peto zlato medaljo zapored, in z rokoborcem v grško-rimskem slogu Imrejem Polyakom , ki je po treh srebrnih medaljah na svojih četrtih OI končno stopil na najvišjo stopničko. Neverjeten uspeh je uspel ukrajinski telovadki Larisi Latinini , ki je dopolnila svojo zbirko medalj in jih je imela tako kar 18, od tega devet zlatih. Vse je presenetil tekač Billy Mills , ki je postal prvi in do zdaj tudi edini Američan, ki je zmagal v teku na 10 km. Nov svetovni rekord je postavil tudi Bob Hayes , ki je sto metrov premagal v natančno desetih sekundah.

Slovenska odprava je štela 18 športnikov
V deželo vzhajajočega sonca je odpotovalo tudi 18 slovenskih športnikov. Prvo ime je bil zagotovo Miro Cerar, ki je zmagal na konju z ročaji, na drogu je bil tretji. Odlično šesto mesto je osvojil na bradlji, sedmo pa v mnogoboju. Veslaški osmerec je bil četrti, atletinja Draga Stamejčič je bila peta v peteroboju in sedma v teku na 80 metrov  z ovirami. Deseterico v teku na 10 km za las ujel tudi Franc Červar .