Nik Zupančič je pravzaprav eden izmed tistih igralcev, ki so sinonim za Olimpijo . Res je, v karieri je kot poklicni hokejist igral za številne klube, tudi za večne rivale zmajev Jesenice , a ga je srce kljub temu vedno pripeljalo v njegov duševni dom – ljubljansko dvorano Tivoli.

Daljnega leta 1968 rojeni napadalec je zbiral zadetke in asistence, kjerkoli je igral. Skupaj s Tomažem Vnukom , s katerem je igral tudi pri Feldkirchu in se povzpel na vrh Evrope in Alpske lige, igra še danes. Z dodatkom Dejana Kontreca tvorijo veteranski trio, ki se je pred sezono vrnil pod Rožnik. Nihče pa ni niti sanjal, da se bo Olimpijina sezona zavlekla globoko v marec.

Zupančiča torej čaka veliki finale s Salzburgom . In po finalu? Državno prvenstvo. Nato sledi razmislek. Na ramenih je vendarle 39 let. Za zdaj pa je v ospredju popolna osredotočenost na finale. In popolna mobilizacija. Slovenija namreč spet diha s hokejem.

Igral je za mnoge klube, a ga je pot vedno znova pripeljala nazaj v Ljubljano. © Saša Despot

Linz je za nami. Kako bi danes ocenili ta dvoboj?
Kot smo pričakovali, so bile tekme zelo težke. Ključni trenutek je bila zmaga v Linzu, pa tudi tisti povratek po zaostanku z 0:2 v zmago s 3:2. Odločale so malenkosti, igra z igralcem več in z igralcem manj. Treba pa je izpostaviti tudi našega vratarja, ki je trenutno v vrhunski formi.

KAC je veljal celo za boljšo ekipo, ob koncu rednega dela je bil v odlični formi. Kateri nasprotnik vam je bolj ležal?
Osebno mi je KAC deloval bolj nevarno, ima pa Linz bolj izkušeno ekipo in zato je na domačem ledu zelo težko premagljiv. Ekipi morda igrata nekoliko drugače, sta pa obe v "špici" avstrijskega hokeja. Dokazali smo, da imamo srce in dobro mero rutine, s katero smo premagovali nasprotnike. To moramo prenesti v finale.

	Z Vnukom pa imava tudi interni dvoboj z vratarjem Divisom, ki je z nama igral v Feldkirchu. Zupančič o Salzburgu

Vse misli so zdaj uprte v finale. Kaj lahko poveste o Salzburgu?
Gre za najbolj profesionalen klub, kar se vidi tudi na ledu. V Salzburgu imajo sicer nekatere zvezdnike, vendar na ledu tega ni videti, saj ekipa deluje zelo homogeno. Vso sezono so garali, največji vzpon pa so naredili po koncu rednega dela. Iz tekme v tekmo so stopnjevali ritem. Dunaj, ki je bil vso sezono v vrhu, so izločili v štirih tekmah, kar veliko pove o njihovi moči. Mi moramo igrati neobremenjeno in z veliko mero samozaupanja, ki smo ga dobili z zmago nad Linzem. Poskusiti moramo presenetiti že na prvi tekmi. Za njimi je lažja pavza, niso v tekmovalnem ritmu, v tem lahko iščemo svojo priložnost. Na prvem mestu pa bo znova disciplina: čim manj izključitev, saj bomo sicer hitro kaznovani. Priložnosti, ki jih bomo imeli, bomo že izkoristili, saj smo dovolj rutinirana ekipa.

V Avstriji ste igrali že v preteklosti. Kako ocenjujete napredek lige?
Ko sem pred desetimi leti igral v Feldkirchu, so imeli Avstrijci le štiri močne klube. Naredili so rez in se združili z drugo ligo in v zadnjih letih se dviguje kakovost hokeja, kupuje se kakovostne tujce, kar privlači tudi gledalce. Liga je vse težja. Tudi oba slovenska kluba, ki sta se priključila, sta se pokazala v zelo dobri luči. To je pozitivna stvar za naš hokej.

Zupančič na eni od tekem z Linzem © Saša Despot

Ravno vašega časa v Feldkirchu so se mnogi zdaj znova spomnili, predvsem zaradi naslova evropskega klubskega prvaka, ki sta ga osvojila skupaj s Tomažem Vnukom. Lahko te izkušnje kakorkoli pomagajo pri tokratnem finalu?
S Tomažem sva igrala že v veliko finalih, tudi v avstrijski ligi, pa v Alpski ligi, ki je bila takrat zelo močna. Z izkušnjami lahko pomagava ekipi. Imava pa tudi interni dvoboj, saj na drugi strani stoji Divis, ki je takrat branil v naši ekipi.

Preberite še ...

Predstavitev: Salzburg Intervju: Ralph Intranuovo Pagé: Zelo težko bo

Mnogo se govori tudi o velikem številu tujih hokejistov v ligi. Kako vi gledate na to problematiko? Bi število tujcev v ekipi omejili?
Mislim, da je treba najti neko ravnovesje. Če ti manjka igralcev, se pač dopolniš s tujci. Če pa imaš dovolj dobro zaledje, kakovostne mlade igralce, morajo tudi oni dobiti priložnost. Če to pomeni dva ali tri tujce manj, zakaj pa ne? Če pa se že vzame tujce, morajo biti vsaj tako dobri kot najboljši domači igralci.

Zupančič prelaga pogovor o koncu kariere. © Saša Despot

V Ljubljani je po vaših zadnjih uspehih zavladal hokejski bum. Pred sezono tega nikakor ni bilo pričakovati.
To se je zgodilo precej hitro, vendar pa se v hokeju tekme tako hitro vrstijo, da je to pač mogoče. Pred sezono tega ni nihče pričakoval, niti avstrijska liga. Pravzaprav gre za smešno situacijo, saj je Salzburg že prvak, čeprav še ni odigral finala. V majhni meri je to zagotovo presenečenje tudi za nas, vendar pa, ko se spomnimo, kako smo garali, je pa to plod tega dela. V ekipi smo ustvarili neko kemijo, ki jo je včasih težko pojasniti. Delujemo zelo homogeno, delamo drug za drugega, pomagajo pa nam tudi navijači. To so glavne točke tega uspeha.

Je ta finale zadnje dejanje vaše kariere?
O tem nočem razmišljati. Najprej je treba odigrati finale, potem še domače prvenstvo. Nato si bom vzel nekaj časa in videl, kaj bo.

Vas mika trenersko delo?
Rade volje bi ostal v hokeju. Že 24 let sem profesionalec in to zagotovo najbolj obvladam. Prav gotovo se da tudi mene še kaj naučiti in lahko tudi kaj ponudim. Preveč se nočem obremenjevati s tem in o tem razmišljati. Bi pa ostal v tem športu, če bodo za to pogoji.

Si upate napovedati, kdaj se boste obrili?
Ve se, kdaj se obrijemo: ko bo konec. Če se bo to preneslo tudi na domače prvenstvo, pa bomo še videli.