Robert Kranjec je bil vedno letalec. Na letalnicah se prerodi. V prejšnji sezoni je bil še v veliko slabši formi, pa je bil v Planici četrti. Jelko Gros

Kaj lahko pričakujemo od letošnje Planice?
Planica je velik športni praznik. Naš glavni cilj je, da ta status zadrži. Kaj lahko pričakujemo? To je odvisno od veliko dejavnikov. Težko je reči, da se bo zgodilo to in to. Na prvem mestu pričakujemo, da se nas bo narava usmilila in bomo imeli lepo vreme, na drugem, da se bodo naši zvesti ljubitelji Planice odzvali tako kot v prejšnjih letih, na tretjem pa, da bodo tekmovalci v vrhunski formi. Če bo vse to, se lahko zgodi marsikaj.

Kako dolge polete dovoljuje letalnica? Lahko pade nov rekord, ki ga ima trenutno Norvežan Björn Einar Romören z 239 metri?
Letalnica je zgrajena tako, da dovoljuje zelo dolge polete. Če gledamo samo letalnico, bi rekel, da se lahko gladko skoči nov svetovni rekord. Delali smo primerjave z Oberstdorfom, Kulmom. Kjer so tam tekmovalci pristali pri rekordu skakalnice, bi bilo v Planici približno pri 245 metrih. Seveda ni dovolj, da narediš samo tako primerjavo. Daleč se ne da leteti brez ustreznih razmer. To pomeni, da mora v spodnjem delu letalnice pihati vzgonski veter. Pa še tekmovalec mora biti v vrhunski formi. Kaj to pomeni? Prejšnja leta je letalec lebdel v zraku in so ga sile ponesle, kamor so ga pač ponesle, danes pa peščica letalcev, dva ali trije, ki so tisti dan v dnevni formi, skozi zrak pospešuje.

Jelko Gros je danes vodja planiškega tekmovanja. © Dejan Mijović

Komu pripisujete največ možnosti za nov svetovni rekord?
Zagotovo je na prvem mestu Avstrijec Gregor Schlierenzauer, zelo daleč pa lahko poleti tudi Švicar Simon Ammann, predvsem ker ga Schlierenzauer ves čas nekako izziva. Potem je tu še nekaj Norvežanov, pri katerih nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Rekorderja Björna Einarja Romörena zdaj ni bilo v ekipi za svetovni pokal. Vem, da je imel kvalifikacije znotraj norveške reprezentance v Vikersundu, in njegov edini cilj je Planica. On živi od Planice do Planice, vmes pa se mu sezona ne poklopi več. Tudi pri njem je treba v vsakem primeru računati na zelo dolge polete. V to skupino bi uvrstil še njegovega rojaka Andersa Jacobsena, ki s svojim superskokom vsekakor spada v to druščino. Nikoli ne veš, kaj lahko naredi Finec Harri Olli, ki ima velika nihanja: lahko poleti do svetovnega rekorda ali pa pristane pri 180 metrih.

Tudi letos bo program izjemno pester ...
V petek bo v popoldanskih urah tekma posameznikov. Tako so ljudje dopoldne lahko še v službi, potem pa pridejo v Planico. V soboto je na vrsti ekipno tekmovanje. To je zame eden od najlepših dogodkov Planice. Žirija namreč lahko z različnih zaletišč spušča posamezne skupine. Tako bo kar nekaj skakalcev dobilo priložnost za dolge polete. V nedeljo pa bo na vrsti finale 30 najboljših v svetovnem pokalu. Zraven bo tudi nekaj Slovencev, ker je pravilo, da v finalu nastopi 30 najboljših in štirje Slovenci.

Kaj menite, kateri dan je največ možnosti za svetovni rekord, če bodo seveda razmere ustrezne?
Pričakujem, da bo padel v soboto ali nedeljo. Ko bodo tekmovalci res sproščeni. Svetovni pokal bo že odločen; Schlierenzauer ima lepo prednost.

Kaj pa lahko pričakujemo od slovenskih orlov, ki v tej sezoni skačejo brez kril?
Robert Kranjec je bil vedno letalec. Na letalnicah se prerodi. V prejšnji sezoni je bil še v veliko slabši formi, pa je bil v Planici četrti. V tej sezoni me je presenetil mladinec Robert Hrgota, ki ima tudi dobre letalske sposobnosti. Ne nazadnje pa je velik dolžnik v tej sezoni Jernej Damjan. Ta je v zadnjih tednih začel skakati malenkost bolje. Od teh treh lahko kaj pričakujemo, pri drugih pa nikoli ne veš, kako bo. Kar se tiče slabših nastopov – teh ne kažejo le Slovenci, take težave imajo tudi Avstrijci. Na svetovnem prvenstvu so imeli težave s četrtim skakalcem, ker je Koch (Martin, op. a.) skakal preslabo in niso bili prepričani, da bo zlata kolajna njihova. Tudi Finci in Norvežani imajo težave. Ni primera, da bi imela ena država deset dobrih skakalcev, pa bi moral deseti ostati doma.

Tudi Gros največ možnosti za nov svetovni rekord pripisuje Gregorju Schlierenzauerju. © Dejan Mijović

Potem se lahko zgodi, da bodo gledalci videli tudi nov slovenski rekord?
Med našim rekordom (Kranjec je leta 2007 pristal pri 229 metrih) in svetovnim je kar velika razlika, tako da je polet do najboljše slovenske znamke vedno možen.

Verjetno z enim očesom redno spremljate napovedi meteorologov. Kakšno vreme se obeta?
Kaže, da ne bo kakšnih večjih padavin, ne vemo pa, kako bo s frontami v zadnjem trenutku. V Planici imamo najraje, da je nad Slovenijo anticiklon, potem je res vse odvisno od termičnih vetrov. Tako se zgodi, da v prvi seriji skakalci skočijo v brezvetrju, v drugi pa zapiha termični veter in dobimo najlepši možen finale.

Ves čas govoriva o planiškem spektaklu. Ali se lahko zgodi, da ga sploh ne bo? Tu mislim na nezadovoljne lastnike zemljišč, ki grozijo, da bodo preprečili tekmovanje ...
Lastniki zemljišč nimajo s čim groziti, ker nimajo podlage za grožnjo. Edina, ki bi lahko grozila, je država. Ker je odkupila zemljišča. In pa agrarna skupnost. To sta naša edina partnerja. Eden od lastnikov, ki ima del zemljišča neposredno pri skakalnici, pa je lahko miren. Na njegovi zemlji ne bo ničesar, kar ni njegovo. V miru bo lahko naprej gospodaril na svojem.

Od slovenskih tekmovalcev največ upov polaga v Roberta Kranjca. © Dejan Mijović

Ali je država odkupila vsa zemljišča?
Država je odkupila vsa zemljišča, ki so jih ljudje želeli prodati. Z vsemi se je pogovarjala, je pa nekaj posameznikov, ki ne želijo prodati. Postopek poteka. Na eni strani imamo upravljalca, to je agrarna skupnost. Preprosto: naš partner je agrarna skupnost, ne ti posamezniki.

Ali obstaja bojazen, da zaradi teh posameznikov ne bi zgradili nordijskega centra v Planici?
Mislim, da ne, kajti konec koncev lahko pride do najbolj nepriljubljenega ukrepa, to je razlastitve zaradi državnega interesa. Če na drugi strani pričakujejo kakšna višja sredstva, se verjetno motijo. Predvsem zato, ker je vrednost, ki jo je država sprejela za ta zemljišča, precej nad ocenjeno vrednostjo.

Kdaj bo nordijski center potem zaživel?
Leta 2013 naj bi končali vse investicije. Leta 2010 naj bi se obnovila Bloudkova skakalnica, 2011 naj bi uredili tekaške proge in turističnoinformativni center ter plastifikacijo, 2013 pa naj bi se končala zadnja dela na letalnici – ta bo dobila končno podobo, z razsvetljavo in morda še čim.

S čim poleg skokov se ukvarjate zdaj?
Z investicijami. Različne projekte pomagam pripeljati od začetka do konca.

	V tej sezoni me je presenetil mladinec Robert Hrgota, ki ima tudi dobre letalske sposobnosti. Jelko Gros

Kaj mislite o ideji, da bi leta 2013 Maribor organiziral zimsko univerzijado?
Sem za. Ker je to dobro za promocijo univerze in razmišljanja študentov. Vrednost posameznih investicijskih vlaganj pa je seveda vedno vprašljiva. Definitivno ta raven tekmovanja zahteva pripravo objektov skoraj na ravni olimpijskih iger. Po drugi strani pa so svetovna prvenstva veliko odmevnejša kot univerzijada, zato je treba doseči uravnoteženost med željami in realnostjo. Slovenija ima toliko obstoječih objektov, da se da narediti marsikaj. Pomembneje je, da se univerzijada izkoristi kot vložek v te objekte, da se posodobijo, kot pa da dobimo objekte, ki jim zelo težko najdemo namembnost. Vedeti morate, da mora imeti denimo hokejska dvorana na leto milijon evrov prihodkov, da preživi. In ko so finančne konstrukcije narejene tako, da bo to šlo skozi, je vsaka taka investicija zelo upravičena.