Zimske olimpijske igre so slovenski panogi za alpsko smučanje prinesle streznitev. Konec prejšnjega olimpijskega cikla, ki se je v Pekingu leta 2022 začel z zgodovinskim srebrom Žana Kranjca v Pekingu, letos v Bormiu oziroma Cortini ni prinesel nadaljevanja. Sezona ni bila v skladu s pričakovanji, priznavajo v panogi, zato napovedujejo spremembe.
Konec olimpijskega cikla in začetek novega, ki se bo končal z zimskimi olimpijskimi igrami leta 2030 v francoskih Alpah, pomeni tudi čas iskanja izhoda iz prepada, v katerem se je znašlo slovensko alpsko smučanje.
Novi-stari predsednik zbora in odbora panoge za alpsko smučanje Janez Bijol se je odločil za logično potezo - kadrovski spremembi na vrhu stroke. Za sodelovanje se je po dveh letih zahvalil tako Matjažu Šarabonu kot vodji panoge ter Dušanu Blažiču kot predsedniku strokovnega sveta.
Panogo pa bo v nov olimpijski cikel popeljal novi vodja Aleš Rogelj, ki bo po novem sodeloval tudi z novim prvim možem stroke, nekdanjim vrhunskim smučarjem Andrejem Špornom.
"Je dobro vidno, da letošnja sezona ni šla po pričakovanjih, ki smo si jih zastavili. Pri tem je treba upoštevati, da smo imeli veliko nesrečo s poškodbami petih tekmovalcev, štirih članov ekipe za svetovni pokal in enega iz evropskega pokala. Skupno smo sprejeli odločitev, da moramo iti v spremembe in bomo z novimi ljudmi skušali postaviti zadevo na drugačne temelje," je v izjavi za STA Bijol dejal ob robu jubilejnega 65. Pokala Vitranc v Kranjski Gori.
Bijol se ne strinja povsem s trditvijo, da gre za zgolj podedovano stanje in da za razmere ne morejo biti odgovorni zdajšnji vodilni možje panoge. "Sem delno odgovoren, že kar nekaj časa sem zraven," Bijol ni iskal izgovorov in priznal svoj del odgovornosti.
Razmere, v katerih se je znašla panoga, niso rožnate, vidna je velikanska vrzel v mladinskem pogonu. "Kako privabiti mlade, da bodo tekmovali v smučanju, bo največji izziv. V poplavi športov v Sloveniji ne vidim možnosti, da bi imeli spet toliko tekmovalcev, kot smo jih imeli pred desetimi, 20 ali 30 leti. Je pa res, da moramo s temi, ki so del našega ustroja in so na razpolago, delati drugače," priznava Bijol.
"Obstajajo svetle točke, mladi so lahko na poligonu v Kranjski Gori trenirali od 10. decembra, dobro se razvija Soriška planina, tudi druga slovenska smučišča nudijo podporo, v Avstriji smo dobrodošli na smučiščih. Vsaj s tistimi tekmovalci, ki jih imamo, moramo delati več in boljše," je Bijol predstavil usmeritev.
Predsednik panoge se strinja s kritiki, da je zdajšnji organizacijski model nevzdržen, ko peščica vrhunskih tekmovalcev deluje vsak dejansko s svojimi ekipami. "V spremembe nas bo prisilil denar, če nič drugega. Denarja, ki ga bomo lahko namenili smučarjem, bo enostavno manj. Obeta se nam zmanjšanje sredstev, čemur se bomo morali prilagoditi. Kdor bo privolil v to, bo zraven, kdor ne, bo pač moral iti svojo pot," je opisal Bijol.
Sezone še ni konec. Alpske smučarke imajo še šest tekem, smučarji sedem. Manjkajo stopničke. Za zdaj sta si finale v Lillehammerju najboljših 25 v vsaki od disciplin zagotovila Žan Kranjec v veleslalomu kot 13. veleslalomist sezone ter Ilka Štuhec kot 12. v smuku in 21. v superveleslalomu.
Želje vodstva SZS so bila.... rezultati, da upravičijo svoje stole in plače. V resnici zelo, zelo slabo delajo in učijo …
Verjetno je imelo vodstvo SZS želje..... Realnost v katero je pripeljalo sedanje vodstvo in še dva vodstva pred sedanjim - …