Nika Barič se čez nekaj dni iz Slovenije, kjer je že od maja, vrača v svoj klub, ruski Spartak. Trboveljčanka, ki je pri 20 letih že nekaj časa nosilka igre v slovenski reprezentanci, bo naslednjo pomlad najbrž postala prva Slovenka v WNBA, najmočnejši ženski košarkarski ligi na svetu.

Kako ste se v prvem letu na tujem privadili na ekipo in življenje v Moskvi?

Vse igralke Spartaka živimo praktično v isti ulici, nekatere tudi v isti stavbi, tako da je bilo vse skupaj malce lažje. Prebivamo v predmestju Moskve Vidnoje, do dvorane imam z avtom pet minut. Po treningu gremo dekleta včasih skupaj na večerjo, po domačih tekmah imamo naslednji dan prosto, tako da gremo včasih skupaj tudi v center, kjer se malce sprostimo.

Za stanovanje in prevoz skrbi klub?

Da. Vsaka igralka ima svojega voznika, ki nas prevaža okrog. Vožnja po Moskvi je lahko zelo naporna, gneča je včasih nepopisna. Zgodilo se mi je že, da sem za 20 kilometrov potrebovala več kot pet ur. V lanski sezoni sem imela za svoje potrebe preveliko stanovanje; v novi sezoni bom dobila novo, ki bo bolj po mojem okusu.

Kakšna košarka se igra v Rusiji?

Predvsem je igra hitrejša, igralke pa močnejše. Veliko je tujk, tudi Američank; v naši ekipi so bile lani štiri. Kjer so trenerji iz ZDA, kot pri nas, se igra malo pozicijske košarke, veliko si v tranziciji. Na treningu uigravamo ogromno kombinacij, ki pa se potem na tekmi redko izvajajo.

Na draftu za WNBA ste bili kot prva Slovenka izbrani s strani lanskih prvakinj, ekipe Minnesota Lynx. Kdaj torej čez lužo?

Če bo šlo po načrtih, že maja. Rada bi imela dobro sezono v Rusiji; če bo temu tako, bom takoj odšla v ZDA, kjer se igra od maja do oktobra. Moja trenerka v Spartaku trenira tudi moštvo WNBA Chicago Sky, tako da bom najbrž zaigrala kar v njeni ekipi, ki se bo verjetno dogovorila za menjavo. To pa najbrž pomeni, da se ne bom mogla udeležiti reprezentančnega zbora.

Kako ste zadovoljni z letošnjimi kvalifikacijami za EP?

Ob koncu so nas ustavile poškodbe štirih ključnih igralk, kar je bilo najverjetneje posledica prevelikih obremenitev. Večina minutaže je bila namreč razporejena med sedem igralk.