Tadej Pogačar je na dirki po Flandriji lovil svojo tretjo zmago na tem spomeniku in že 12. na petih največjih enodnevnih dirkah (brez svetovnega prvenstva). Z morebitnim uspehom bi se na večni lestvici zmagovalcev spomenikom samostojno premaknil na drugo mesto, z 12. zmagami bi za legendarnim Eddyjem Merckxom zaostajal še za sedem zmag.
Tako kot vedno na prvih treh spomenikih sezone (Milano-Sanremo, Flandrija, Pariz-Roubaix) je za njegovega največjega tekmeca veljal Mathieu van der Poel, v ožji krog favoritov pa bi lahko uvrstili še v tej sezoni znova močnega Wouta van Aerta in Madsa Pedersena, ki je imel na začetku leta sicer precej zdravstvenih težav, neznanka pa je bil ob svojem prvem nastopu na Ronde van Vlaanderen Remco Evenepoel. Poleg Pogačarja in Van der Poela sta bila od nekdanjih zmagovalcev prisotna še Alberto Bettiol (2019) in Kasper Asgreen (2021).
Na začetku dirke se je v beg podalo 13 kolesarjev, ekipa UAE Team EMirates - XRG pa je na čelo glavnine poslala Mikkela Bjerga, ki naj bi s svojim tempom nadziral ubežnike. Danec je razliko držal na približno treh minutah in pol, a so nato peloton presekale spuščene zapornice ob prečkanju železniškega tira. Pogačar se je znašel v manjši prvi skupini, van der Poel pa je na primer obtičal na napačni strani glavnine.
Vodstvo dirke je nato zahtevalo, da Bjerg, Pogačar in ostali počakajo na preostanek kolesarjev. To so ubežniki izkoristili in prednost povečali krepko nad pet minut, Bjerga pa je tako čakalo dodatno naporno delo.
Razlika se je pod pet minut spustila ob lovu glavnine za čim boljša mesta pri vstopu na prve odseke s tlakovci. Po njih je znašala še 4:32. Kolesarji ekipe UAE so vseskozi kolesarili na čelu, Pogačar varno za četverico moštvenih kolegov. Do cilja je bilo še 162 kilometrov. Bjerg je bil na čelu vže okoli 80 kilometrov.
Glavnina se je na tlakovcih razdelila na dva dela, favoriti so ostali v prvi skupini. Zaostalo je sicer nekaj pomočnikov, med njimi tudi Evenepoelov Jan Tratnik.
Bližal se je prvi od treh vzponov na Oude Kwaremont, kjer se je ob zadnjem prečkanju tako kot v zadnjih letih (2023 in 2025) pričakoval napad Pogačarja. Gre za vzpon v dolžini 2,2 kilometra in s povprečnim naklonom 4,2 odstotka, a z delom, kjer naklon znaša 11,6 odstotkov. Zadnjih 1600 metrov klanca je tlakovanih.
Pred Oude Kwaremontom se je Tratnik že vrnil v glavnino in se postavil tudi zelo blizu čela pelotona. Ta se je mirno pripeljal na vrh klanca, za ubežniki je zaostajal 4:57.
Začeli so se vrstiti kratki vzponi, s tem pa so se začeli tudi poizkusi skokov iz glavnine. Ti so bili neuspešni, se je pa ob tem precej zmanjšal zaostanek za ubežniki. Ta je znašal 4:03 pred zadnjimi 111 kilometri.
Pet kilometrov kasneje se je Tratnik v boju za dobre položaje postavil povsem na čelo, nekoliko prej je Bjerg dokončno popustil.
Delo pri UAE je nato po pričakovanjih prevzel Nils Politt. Ta je ostro navil tempo pred vstopom na vzpon Molenberg, na njem pa se je glavnina razbila opotem, ko je na čelo stopil Florian Vermeersch. Nekaj težav sta imela van Aert in Pedersen, a sta se uspela obdržati v skupini, ki je štela 16 kolesarjev. Med njimi so bili seveda tudi Pogačar, van der Poel in Evenepoel, pa tudi Matej Mohorič. Najbolj množično prisotnost so imeli kolesarji ekipe Red Bull - BORA - hansgrohe, ob Evenepoelu sta kolesarila še Tim van Dijke in Gianni Vermeersch.
Devetdeset kilometrov pred ciljem so najboljši za ubežniki zaostajali minuto in 35 sekund, glavnina pa še 40 sekund več.
Ubežniki so bili ujeti 78 kilometrov pred ciljno črto. Glavnina je zaostajala 1:18.
Sledil je eden strmejših klancev na tresi, na Berg Ten Houte se je naklon povzpel celo do 15 odstotkov. Pogi se je odločil zapeljati na čelo in s svojiim tempom poskrbel za manjše redčenje vodilne skupine. Zlahka mu je sledil predvsem Evenepoel. Skupaj je ostalo še 23 kolesarjev.
Še drugič se je bližal Oude Kwaremont.
In nato je spet počilo, znova je napadel Pogačar. Sledil mu je van Aert, kasneje sta se priključila še van der Poel in z nekaj težavami Evenepoel, nekoliko je zaostal Pedersen.
Pod vrhom vzpona je nekoliko popustil še van Aert, ki je zaostal za štiri sekunde, Pedersen za 12.
Dvainpetdeset km pred ciljem je na klancu Paterberg Pogačar spet močneje pritisnil na pedala in za seboj pustil tudi Evenepoela. Najboljši kronometrist na svetu se je skušal dvojcu pidružiti še pred Koppenbergom s povprečnim naklonom 11,6 odstotka in najstrmejšim delom pri 22 odstotkih. Za las mu ni uspelo, na klancu je nato začel pričakovano zaostajati.
Petinštirideset kilometrov pred ciljno črto je imel dvojec 20 sekund prednosti pred Evenepoelom in 52 pred van Aertom in Pedersenom. V četrti skupini je še s sedmimi kolesarji kolesaril Mohorič.
Belgijec je porabil veliko moči in se paru znova približal na tri sekunde, vendar si predvsem Pogačar ni želel njegove družbe. Še enkrat več je na tlakovanem odseku močneje pritisnil na pedala in razlika je začela naraščati.
Še zadnjič se je približeval Oude Kwaremont, nato Paterberg. Se bo Pogi otresel še trikratnega zmagovalca dirke?
Po pričakovanjih je sledil Pogačarjev napad na začetku Oude Kwaremonta, Slovenec si je uspel prikolesariti nekaj sekund naskoka. Na vrhu klanca je imel šest sekund prednosti, Evenepoel je zaostajal 49 sekund.
Na Paterbergu je naskok še narastel, 11 kilometrov pred ciljem je van der Poelov zaostanek znašal okoli 20 sekund, štiri kilometre kasneje je bil višji od pol minute.
Pogačar je prišel do tretje zmagi na Flandriji, s tem je izenačil rekord van der Poela, Achiela Buysseja, Fiorenza Magnija, Erica Lemana, Johana Museeuwa, Toma Boonena in Fabiana Cancellare.
Van der Poel je zaostal za 34 sekund, Evenepoel za 1.11, van Aert za 2:04.
Mohorič je zasedel osmo mesto (+4:30).
Naslednji teden bo na sporedu tretji spomenik sezone - Pariz-Roubaix. Lani je slavil van der Poel pred Pogačarjem.
Ha, ha, ha..., planirari so traso čez železniški prehod, pozabili pa na štacjon preverit, da nima ravno takrat kakšen vlak …