Ameriška smučarka Lindsey Vonn je po predzadnjem smuku sezone v italijanski Val di Fassi izgubila vodstvo v seštevku kraljevske discipline. 41-letna veteranka je rdečo majico vodilne smukačice na svetu nosila vse od uvodne preizkušnje sezone v St. Moritzu, kje se je prvič po sedmih letih spet zavihtela na najvišjo stopničko. 

Američanko je s prvega mesta v seštevku discipline izrinila zmagovalka dveh smukov v Val di Fassi Italijanka Lauro Pirovano, ki bo na zadnji postojanki sezone branila 28 točk prednosti pred Nemko Emmo Aicher.

Vonnovi se je pred olimpijsko nesrečo, v kateri je utrpela tako hude poškodbe, da ji je grozila celo amputacija noge, nasmihal že deveti mali globus v smuku, po nesrečnem spletu okoliščin, h katerim je pripomogel še padec na zadnji tekmi pred OI v Crans Montani, pa bo konec sezone namesto na smučišču v Kvitfjellu pričakala v udobju domačega naslanjača. 

"Rdečo majico sem nosila od prvega smuka sezone pa vse do zdaj. Na začetku sezone ni nihče verjel, da se bom sploh približala tej poziciji. Veliko ljudi bi se mi smejalo, če bi namignila na to. A vseeno sem bila boleče blizu," je na svojem Instagram profilu zapisala Vonnova.

Foto: Profimedia Lindsey Vonn "Nerada se hvalim s svojimi dosežki, a se tokrat moram, morda še najbolj zato, da opomnim samo sebe. Na vseh smukih sem stala na stopničkah in dosegla dve zmagi. Po šestih letih pokoja in delni menjavi kolena sem priplezala nazaj na vrh. Že to je samo po sebi izjemen dosežek. Čeprav bodo kmalu vsi pozabili, da sem skoraj osvojila naslov, jaz ne bom. Nalova nisem želela osvojiti v želji po dokazovanju, temveč zato, ker sem tega zmožna. Ker sem vedela, da lahko. Želim si samo, da bi se lahko borila do konca in ga tudi osvojila."

"A ko sedim tukaj in premlevam, se vprašam, zakaj mi to toliko pomeni? Zakaj jokam zaradi kristalne lovorike? Zato, ker imam smučaje najraje na tem svetu. Ker mi je vedno prinašalo neizmerno veselje, še posebej v tej sezoni. Ob tem spoznavam, da zaradi enega naslova manj moja sezona ni nič manj posebna. To mi ne more odvzeti užitka, ki sem ga občutila v startni hišici ali ob prečkanju ciljne črte ter ob pogledu na številko 1 ob svojem imenu. Ne more mi idvzeti čudovitih trenutkov z ekipo in ekipnimi kolegicami. Petja in plesa z navijači na stadionu. Solze so samo pokazatelj, da mi je mar. In vedno mi je bilo. Zato trdo delam. Smučanje je moja strast."

Njena nadaljnja smučarska usoda je, kot priznava sama, negotova. "Ali bom lahko še kdaj smučala, ni jasno. A spomini bodo ostali z mano, z naslovi ali brez. Čutim se privilegirano, da sem doživela to pustolovščino," je optimistično sklenila.

dezurni@styria-media.si