Slovenski nogometni prvoligaši so uspešno prestali šesto licenciranje v zgodovini. Licenčni oddelek Nogometne zveze Slovenije ( NZS ) je namreč ocenil, da vseh deset klubov izpolnjuje obvezne kriterije za sezono 2009/10 in jim podelil licence tako za 1. SNL kot tudi za evropska tekmovanja. Drugoligaši bodo rezultate licenc dobili do 15. maja. Nekaj izjem je bilo kot ponavadi pri infrastrukturnih kriterijih. Nekateri klubi namreč nimajo ustreznih stadionov za evropske tekme in bodo tovrstne obračune igrali na drugih objektih: Interblock bo tako morebitne evropske tekme igral na celjski Areni Petrol, Koper in Primorje v novogoriškem športnem parku, Labod Drava pa v mariborskem Ljudskem vrtu. Ustrezne stadione pa imajo MIK CM Celje (Arena Petrol), Domžale (Športni park), HIT Gorica (Športni park), Nafta Lendava (Mestni stadion Lendava), Maribor (Ljudski vrt) in Rudar Velenje (Stadion ob jezeru).

Člani licenčne komisije NZS so na novinarski konferenci predstavili še nekatere podrobnosti iz licenčnega postopka. Tako so ocenili mladinske programe pri slovenskih prvoligaših. Izkazalo se je, da najbolje delajo v Novi Gorici, najslabše pa pri Primorju in Nafti. V povprečju so slovenski klubi za mladinske programe letno namenili 130 tisoč evrov oziroma 16 odstotkov svojih proračunov. Slovenski klubi so v letu 2008 beležili skupno 16,6 milijona evrov prihodkov ter 20,7 milijona odhodkov. Za primerjavo: leta 2007 je bilo prihodkov za 19,7 milijona evrov, odhodkov pa 19,5 milijona. Prav tako je tudi manj tistih klubov, ki so imeli presežek prihodkov nad odhodki: v letu 2008 so bili takšni trije, leta 2007 pa štirje. V primerjavi z letom 2007 pa se je izdatno povečal povprečni proračun klubov: z 1,9 milijona 2007 je leta 2008 narasel na 2,7 milijona evrov.

Siniša Mitrović je v licenčnem oddelku zadolžen za finančne zadeve. © Nik Rovan

Precej manj je bilo denarja v prestopnih dejavnostih. Prvoligaši so namreč realizirali 33 prestopov s finančnimi obveznostmi v višini osemsto tisoč evrov (leta 2007 je bilo 39 prestopov in 3,2 milijona evrov finančnih obveznosti), prihodki iz naslova odhodov igralcev – 41 prestopov – pa so znašali 2,2 milijona evrov (leta 2007 46 prestopov in 5,7 milijona evrov prihodkov). Precej podobnosti v primerjavi z letom 2007 je bilo v minulem letu pri strukturi prihodkov klubov. Največ – 59 odstotkov – je še vedno denarja iz oglaševanja in sponzorstev, 13 odstotkov pa iz prestopov. Še vedno pa so v primerjavi z evropskim profesionalnim nogometom močno pod povprečjem prihodki od vstopnin (štirje odstotki) in medijskih pravic (vsega en odstotek). V Evropi se ta odstotka gibljeta okoli 20 oziroma 30 odstotkov.

Dolgoročno tveganje za stabilnost klubov pa predstavlja tudi delež denarja, ki ga prvoligaši namenjajo zaposlenim v klubu (igralcem, trenerjem, administraciji ...). Ta delež namreč znaša kar 74 odstotkov (leta 2007 71 odstotkov), kot je pojasnil član licenčnega oddelka (zadolžen za pravne in finančne zadeve) Siniša Mitrović , pa je za klube "zdravo", da imajo med 45 in 55 odstotkov stroškov zaposlenih, brez upoštevanja prestopnih dejavnosti. Pozitivno pa je, da so v letu 2008 klubi v celoti poravnali 96 odstotkov (leta 2007 98 odstotkov) finančnih obveznosti do zaposlenih in odvisnih oseb, sedem primerov (leta 2007 štirje) je še nedokončanih, v 20 (leta 2007 štirje) pa so dosegli pisni dogovor o odlogu plačila obveznosti.