Vsaka reprezentanca je imela na svetovnem prvenstvu človeka, ki ji je pomagal pri organizacijskih zadevah. Gre za domačine prostovoljce. Sloveniji je bil 24 ur na dan na razpolago Marko Ponikvar. Rojen je v Torontu, njegovi starši pa prihajajo iz Cerknice. "Kot prostovoljec sem se prijavil, da bi delal z ekipo. Organizatorji so želeli vedeti, zakaj bi bil jaz najbolj primeren za to. Najpomembneje je bilo, da govorim slovensko. V Halifaxu smo le trije Slovenci. Zelo vesel sem, da sem dobil priložnost, ki mi je prinesla neprecenljive izkušnje," začne zgodbo o sodelovanju s slovensko reprezentanco.

	Prvič sem Slovenijo obiskal pri osmih letih, drugič pa tri leta nazaj, ko smo imeli družinsko srečanje. Nisem vedel, da imam toliko sorodnikov. Več kot 130 se nas je zbralo. Gore, morje ... Slovenija je čudovita. Zdaj želim dobiti tudi slovensko državljanstvo. Morda pa bo moj sin kdaj igral hokej v Evropi. Marko Ponikvar o domovini svojih staršev

Pred dvema mesecema je izvedel, da bo spremljal rise. Sledile so priprave z drugimi prostovoljci, srečal se je z varnostno službo, hotelskim osebjem ... "Veliko stvari je bilo treba urediti pred začetkom," pravi Marko in opiše prvo srečanje s slovensko odpravo: "Ekipo sem pričakal na letališču. Moral bi z njo v Port Hawkesbury, kjer je igrala prijateljsko tekmo z Norvežani, a mi žal ni zneslo, tako da jo je tam spremljal nekdo drug. Ko so prišli nazaj v Halifax, sem bil z njimi do zadnjega dneva." Pravi, da igralcev ni želel motiti: "Najprej z njimi nisem želel vzpostaviti nekega stika. Želel sem, da so osredotočeni na tekme. Tako da jih do zadnjih dni sploh nisem spoznal. Bil sem v istem hotelu, jedel za isto mizo, ampak ..." Povsem drugače je bilo z vodstvom. "O vodstvu ekipe, od prvega do zadnjega, pa lahko rečem, da so to čudoviti ljudje. Ponosen sem, da sem bil del te reprezentance," je iskren Ponikvar. Brez težav na tako velikih tekmovanjih ne gre: "Slovenija je imela nekaj težav z opremo. Bilo je nekaj nesporazumov. Ampak težave so imeli vsi, tudi Kanadčani." Ponikvar še pohvali hotelsko osebje: "Saj fantje niso imeli nekih resnih težav. Za zajtrk so denimo želeli več jajc. Ljudje v hotelu so se takoj odzvali na vse podobne želje." Tudi sam si je želel, da slovenske zgodbe v Halifaxu ne bi bilo tako hitro konec. O nastopih naših fantov pa pravi: "Imeli so smolo. Najprej so igrali z izjemno močno Kanado. Nato so imeli še eno smolo, da so igrali s prav tako zelo močno ekipo ZDA. Predstavljam si, da ta dva poraza nista dobro vplivala na samozavest hokejistov. In tako so pričakali tisto odločilno tekmo z Latvijo."

Marko Ponikvar je bil navdušen nad sodelovanjem z reprezentanco. © Vid Ponikvar/Sportal Images

Svetovni prvak v podvodnem hokeju

Ponikvar je bil tudi sam vrhunski športnik. "S kanadsko reprezentanco sem leta 1986 v Avstraliji osvojil naslov svetovnega prvaka v podvodnem hokeju. Dve leti pozneje smo bili na Nizozemskem drugi, leta 1990 pa sem kot kapetan Kanado doma popeljal do brona."

Ko so bili risi še v Sloveniji, je Marko največ komuniciral z Matjažem Žargijem , v Halifaxu pa je bil njegov najtesnejši sodelavec Bogdan Jakopič . "Jaka (Jakopič, op. p.) je res pravi profesionalec, ki želi imeti vse stvari urejene po pravilih. Ampak mislim, da sem mu kar pomagal in da sva dobro sodelovala," pravi Ponikvar, ki je domov – živi dobro uro stran od Halifaxa v mestecu Wolfville – odnesel kar nekaj spominkov. "Prejel sem veliko zahval, ki mi ogromno pomenijo. Dobil sem majice, kapice, vstopnice za tekme Slovenije, ki sem jih potem dal prijateljem in vsi so navijali. Prav tako pa sem dobil pravi dres, ki so mi ga podpisali vsi člani slovenske odprave. To je bilo zares lepo presenečenje, ki ga nikdar ne bom pozabil." Slovenijo namerava spet obiskati. Med drugim ga je na obisk povabil tudi reprezentant Jakob Milovanovič .