Kako dobro ste pripravljeni za EP v Torinu?
Na prvenstvo se pripravljam že vse od začetka oktobra. Dobro sem treniral in sem zadovoljen z rezultati. V primerjavi s prejšnjimi leti sem tokrat večkrat dosegel dobre izide, prej pa sem pred prvenstvom odtekel le en dober rezultat. A dobro vem, da na teh mitingih ponavadi ne tečem zelo hitro. Potrebujem veliko tekmo, da tečem rezultat okrog rekorda.

Na mitingih pred EP so se vaši časi gibali med 6,65 in 6,75. S 6,65 imate šele 19. rezultat v Evropi.
Zame je dobro, da pred prenstvom tečem 6,65. Mislim, da je to celo najbolje v zadnjih nekaj letih. Veliko je atletov, ki na raznih mitingih znajo doseči rezultat, da so na lestvici pred menoj. A EP je posebna zgodba, kjer delujem drugače.

Formo je tempiral za Torino. Na največjih tekmah ponavadi pokaže največ. © Saša Despot

Zato tudi slovite kot tekmovalec za velike tekme. Zakaj ste najboljši ravno na najpomembnejši tekmi?
Prvič zato, ker tempiram formo, da bom tam najboljši. Po drugi strani pa me taka velika tekma dvigne. Mitingi preprosto niso dovolj adrenalinski. Pripravim se na to, da je prvenstvo bolj pomembno, in takrat znam več iztisniti iz sebe.

Kaj pričakujete od letošnjega EP?
Razmišljam samo o tem, da se odlepim od teh 6,65 in grem na svoj rekord. Zelo bi bil zadovoljen, če bi ga postavil. To bi bil tudi dokaz, da se lahko premaknem naprej, da lahko napredujem tudi zunaj.

Rekord na 60 metrov ste postavili na SP v dvorani v Budimpešti 2004 (6,58). Bi bil nov rekord dovolj za kolajno? Pred dvema letoma je bilo za bron treba teči 6,60 (Osovnikar  je na 4. mestu tekel 6,63, op. p. ).
Ne morem reči. Grem na rekord, bomo pa videli, ali bo to dovolj. Presenečen sem, kako dobri rezultati so v tej sezoni. Letos bo očitno konkurenca najmočnejša doslej.

	Skozi rekorde iščem motivacijo, vedno poskušam biti boljši. Vem, da gre po stotinkah. Jasno pa je, da kakih velikih skokov v karieri ne bom več delal. Matic Osovnikar

Kdo so glavni kandidati za kolajne?
Trije Angleži so zelo dobri (Dwain Chambers, Simeon Williamson, Craig Pickering, op. p.), tudi Italijani kot gostitelji imajo dobre sprinterje (Fabio Cerutti, Simone Collio, Emanuele Di Gregorio, op. p.), tu sta še dva Nemca (Christian Blum in Stefan Schwab, op. p.). Tekmecev je precej. Najprej pa se moram sploh uvrstiti v finale. Na prejšnjem prvenstvu (Birmingham 2007, op. p.) sem se za eno stotinko uvrstil v finale. Lahko bi obtičal tam, pa bi bilo povsem drugače. Gneča bo že v kvalifikacijah. Ne obremenjujem se z uvrstitvami, ker vem, kako majhna je razlika med tem, da si superdober, in tem, da si slab. Bolj me zanima rezultat.

Dosežki so v zadnjih letih vedno boljši. Lani se v Pekingu s časom iz Osake ne bi uvrstili niti med najboljših 16.
Krog dobrih sprinterjev se širi. V lanski sezoni je bilo veliko atletov, ki so tekli 10 sekund ali bolje. Konkurenca nas sili v to, da vsak želi biti najbojši. Tudi jaz sem po Pekingu razmišljal, kako težko je priti v sam vrh. Rezultati, ki jih jaz dosegam, niso dovolj. Vprašanje je, ali bom sposoben teči toliko bolje.

Prepričan je, da lahko teče pod desetimi sekundami. A časa bo vse manj. © Saša Despot

Se vam zdi, da izgubljate korak z najboljšimi?
To je neprijeten občutek. Težko je kaj narediti, na silo ne gre. Držati se moram svojega načrta in iskati tisti veliki cilj – teči pod 10 sekundami. To je še vedno en velik zalogaj, ki me vleče, motivira.

Ste še vedno tako prepričani, da lahko tečete pod 10 sekundami?
Vedno manj let bo na razpolago za dosego tega rezultata. Vseeno mislim, da bo še veliko priložnosti za to. Prepričan sem, da lahko to dosežem. Naredil bom vse za to.

Je tudi vas prizadela recesija? Kako se pozna?
Vsak manjši vložek ali odpoved se pozna. Pri meni je ravno prelomnica, saj so bile pogodbe vezane na olimpijske igre in so se ravno zdaj zaključile. Zato se še dogovarjam za prihodnje. Da bi se kak nov sponzor pojavil, to pa ne.

	Še vedno so boksarski dogovori za nastope na mitingih. Moral bi res doseči dober rezultat, da bi se lahko prek tega promoviral. Brez posrednikov ne gre. Zdaj vse poteka po dogovorih. Matic Osovnikar

Se lahko zgodi, da bi zaradi te krize končali kariero?
Niti ne, saj smo atleti trmasti po naravi (smeh). Večina nas je v tem športu, da bi izpolnila osebne cilje. Ne poznam primera, da bi kdo rekel, da bo končal, ker nima podpore. Ko grem na trening, ne razmišljam o tem, da se mi ne izplača. Vse je podrejeno rezultatskim ciljem.

Kakšno mesto zasedate v svetovnem sprintu?
Pomembni so prvi trije, kar pa jaz trenutno nisem. Imam srečo, da sem bil tako uspešen v teh letih, da imam neko ime. Jaz s svojimi rezultati napadam iz ozadja, da bi bil osrednji akter teh mitingov, pa ne.