V monaški kneževini bo ta konec tedna na sporedu 75. dirka za Veliko nagrado Monaka, prvo pa je pred 88 leti dobil Britanec. Leta 1929 je namreč v športu, ki je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja zahteval veliko smrtnih žrtev, slavil William Grover-Williams. Ta je med drugo svetovno vojno postal vohun, življenje pa je sklenil v nemškem koncentracijskem taborišču.
Grover-Williams se je sicer rodil britanskim staršem v Franciji, kjer se je njegov oče ukvarjal z vzrejo konjev. Pri 11 letih se je za nekaj časa preselil v Hertfordshire, saj je v Franciji potekala prva svetovna vojna, po njenem koncu pa se je z družino preselil v Monte Carlo, kjer je njegova ljubezen do avtomobilov hitro prišla na plan. Naučil se je voziti Rolls-Royca, dobil vozniško dovoljenje, nato pa je kupil motor in v dvajsetih letih sodeloval na številnih motociklističnih dirkah.Svoje udejstvovanje v tem športu je skrival pred družino, nastopal je pod psevdonimom W. Williams.
Leta 1926 je presedlal na avtomobilistične dirke, dirkal je v Bugattiju. Dve leti kasneje je že zmagal na Veliki dirki Francije v Magny-Coursu, uspeh pa ponovil tudi naslednje leto. Britanec je nekaj časa dominiral in zmagal tudi na prvi preizkušnji formule 1 v Monaku, kasneje trikrat zapored osvojil Grand Prix de la Baule, slavil pa je tudi v belgijskem Spaju leta 1931.
Med drugo svetovno vojno, ko je Nemčija okupirala Francijo, je pobegnil v Veliko Britanijo in se pridružil vojski, kmalu pa je bil premeščen v specialne enote zaradi odličnega znanja francoščine. V Parizu je sodeloval z nekdanjim dirkaškim kolegom Robertom Benoistom pri različnih operacijah in sabotažah, avgusta 1943 pa so ga ujeli, dolgo zasliševali in nato deportirali v Nemčijo.
Grover-Williams je svojo pot končal v koncentracijskem taboru Sachsenhausen, 35 kilometrov severno od Berlina, pred koncem vojne, natančneje marca 1945, je bil usmrčen.