Kako pomembna je bila za vas tekma superpokala?
Zelo. Bil sem zelo nervozen. Že od lani imam izkušnje, da ekipe, kot je Elektra, proti nam igrajo zelo dobro. Vsakdo nas želi premagati. So atipična ekipa z nižjimi igralci, ki igrajo zelo hitro. Na to se je treba pripraviti. Zavedaš se tudi, da je to tekma, ki jo je treba zmagati, in to vedno prinaša dodaten pritisk. Imamo kar nekaj težav. V superpokalu je Olimpija drugič igrala kolikor toliko v popolni zasedbi. Na žalost je manjkal Vlado Ilievski zaradi smrti v družini. Potrebujemo še nekaj časa, nismo še pravi. Zato sem bil pred dvobojem zaskrbljen. Še sreča, da je bil naš tokratni tekmec Elektra in ne morda Helios.

Na čem boste najbolj delali v naslednjih dneh?
Predvsem imamo preveč začetniških napak. Imamo kar nekaj košarkarjev, ki so utrujeni od evropskega prvenstva ali pa so nepripravljeni zaradi pozne vključitve v ekipo. To so težave, ki se jih zavedamo. Zdaj nas čaka turnir v Turčiji, na njem pa se bomo lahko posvetili igri, ki jo bom zahteval. To je obramba, obramba in obramba.

Tudi vi niste dolgo z ekipo. Vas je morda kdo od novincev presenetil?
Šele v petek sem se priključil ekipi. Igralcev nisem niti uspel začutiti med treningom, bolj skozi tekmo. Proti Nymburku sem bil le fizično prisoten. Bil sem bolj gledalec. Zelo težko je na hitro dajati ocene. Moram reči, da so me za zdaj vsi zadovoljili, niso me pa navdušili. Treba bo še videti, kako se posamezniki lahko vklopijo v moj sistem igre. Vseeno upam, da bomo to ekipo uspeli pripraviti na najtežje napore in bomo konkurenčni tudi najboljšim ekipam v Evropi.

Kakšen je potencial te ekipe?
To bo pokazal čas. Veliko je novih igralcev. Počutim se podobno kot v prejšnji sezoni, ko sem prevzel Olimpijo. V bistvu sem spet padel noter. Treba je postaviti določene reči, čeprav je nekaj že bilo storjenega. Treba se je tudi prilagoditi moštvu. Čaka nas veliko dela, ki bo trajalo dva, tri ali celo štiri mesece. Šele potem pričakujem, da se bo vse odvijalo, tako kot bi si jaz želel.

Se bo vaša odsotnost poznala?
Delalo se je normalno, preprosto pa nam je primanjkovalo košarkarjev. Ti so bili v različnih reprezentancah. V slovenski, bosanski, črnogorski, poljski. Ilievski je bil poškodovan, Sani Bečirović se je pozno pridružil tej ekipi in vse to je bila velika težava. Zoran Martič je večino prijateljskih tekem moral odigrati z mladinci. Sicer pa ima vsak klub svoje težave, mi moramo svoje le čim prej rešiti.

Kako pa se vi počutite po evropskem prvenstvu?
Prvič sem v takšnem položaju. Zadnje štiri dni sem večinoma prespal. Nekako ne morem priti k sebi. Zaradi tega spanja tudi ne morem biti povsem skoncentriran. Vseeno sem bil na tekmi proti Elektri že kar pravi in je bila moja koncentracija že dobra. Precej boljša kot proti Nymburku. Show must go on (zabava mora teči dalje) in menim, da je to dobro. Tako ne razmišljaš več o evropskem prvenstvu, čeprav me bodo nekateri spomini spremljali vse življenje. Zdaj je treba iti iz tekme v tekmo.