V Zagrebu rojeni Emir Mujčinović je pri tridesetih letih z uvrstitvijo na olimpijske igre in petnajstim mestom med posamezniki na EP dosegel rezultat kariere. V slalomski konkurenci sicer nima kolajne z največjih tekmovanj, mu je pa to uspelo priveslati v mladinski spustaški konkurenci. Še pred nekaj leti se je v slalomu le redko uvrščal med petindvajseterico. Odkar pa se je preselil v Avstralijo, natančneje v Sydney, se je njegova forma precej izboljšala.

Kariero je zaradi poškodbe že končal, nato pa se je vrnil še boljši. © zurnal24

S kanuizmom se je začel ukvarjati pri trinajstih letih. Za ta vodni šport ga je navdušil takratni sosed Danko Herceg , ki je bil v preteklih letih prvo ime hrvaškega slaloma na divjih vodah. Najprej se je Mujo, kot ga kličejo prijatelji, ukvarjal s spustom in slalomom, v zadnjih sezonah pa se je popolnoma posvetil le vijuganju med vratci.

Njegova uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu je še toliko slajša, saj se je pred leti zaradi poškodbe rame poslovil od tekmovanj in se zaradi ljubezni preselil v deželo "tam spodaj". "Imel sem poškodovano ramo, tako da mi veslanje ni bilo več v užitek. Ko sem se preselil v Avstralijo, sem začel trenirati triatlon in poškodba rame se je zaradi plavanja pozdravila kar sama. Prej bi namreč lahko šel na operacijo ramena, vendar nisem hotel in sem rajši končal kariero," je razlagal Emir.

Veselje v hrvaški ekipi je bilo veliko (od leve proti desni: trener Stjepan Perestegi, Emir Mujčinović, direktor reprezentance Dražen Veselko). © Nina Jelenc

Čeprav se je od slaloma poslovil že pred letom 2005, ga je za svetovno prvenstvo na olimpijski progi v Penrithu, ki leži blizu Sydneyja, trener Stjepan Perestegi znova povabil v ekipo: "Štef (Perestegi, op. p.) me je pred prvenstvom poklical in mi povedal, da na prvenstvo ne bodo peljali nobenega kanuista. Ker sem bil tako ali tako v Avstraliji, sem se odločil, da bom tekmoval. Pripeljali so mi le čoln." Ker se je prej že tri leta ukvarjal s triatlonom, s pripravljenostjo ni imel večjih težav, malce je moral le obnoviti kanuistične veščine. Trener reprezentance Stjepan Perestegi je imel po Emirovih besedah dolgoročno vizijo. Mujo se je odločil, da bo poleg dela znova začel trenirati in tako je ves prosti čas namenjal treningom. Pristop k treningom in tekmah je povsem drugačen kot nekoč, kar se kaže tudi pri rezultatih: "Prej, ko sem samo treniral, sem bil pod pritiskom, zdaj pa veslam ob delu in to počnem iz veselja. Napredek je viden iz tekme v tekmo."

	Prej, ko sem samo treniral, sem bil pod pritiskom, zdaj pa veslam ob delu in to počnem iz veselja. Napredek je viden iz tekme v tekmo. Emir Mujčinović

Pred evropskim prvenstvom in obenem zadnjimi kontinentalnimi kvalifikacijami za nastop v Pekingu ni pričakoval takšnega razpleta. Za dve mesti, ki sta vodili na olimpijske igre, se je borilo vsaj šest držav, med njimi tudi Slovenija in grški predstavnik, ki je na lanskem EP osvojil celo kolajno. Na tekmo je šel precej neobremenjeno: "Rekel sem si, če ne startam, ne bom nikoli vedel, ali se lahko uvrstim na olimpijske igre. Zdaj je odhod le nagrada. Znebil sem se poškodb in bil med vožnjo sproščen."

Kako bo potekalo nadaljevanje sezone do olimpijskih iger, še ne ve natančno: "Nedvomno bom dal prednost treningom na Kitajskem. Morda bom nastopil tudi na svetovnih pokalih, odvisno od tega, ali se bodo prekrivali s pripravami na Kitajskem." Treninge do olimpijskih iger namerava opravljati skupaj z najboljšim avstralskim kanuistom Robinom Bellom , ki je hkrati tudi eden od glavnih favoritov za osvojitev olimpijske kolajne. Mujo nanjo ne računa, saj bo, kot pravi sam, zelo zadovoljen z uvrstitvijo v najboljšo deseterico.