Kar dve četrtfinalni srečanji nogometnega evropskega prvenstva v Avstriji in Švici so odločili streli z enajstih metrov. Pri teh pa so vse oči uprte v oba vratarja. Tisti, ki je uspešnejši, je heroj. Na srečanju med Turčijo in Hrvaško je tako v ospredje stopil že kar legendarni turški veteran Rüstü Recber, ki se je med vratnicama znašel le zaradi nespametnega Volkana Demirela, ki je bil izključen v sami končnici zadnjega srečanja skupine A proti Češki.

Petrić strelja ... Rüstü brani! © Reuters

Rüstü, ki je maja dopolnil 35 let, je Evropi pokazal, da še ni za staro šaro. Kljub nekaterim ne najzanesljivejšim odzivom na samem srečanju, pa tudi precejšnji krivdi za prejeti zadetek, je na koncu postal veliki junak. Potem ko sta z enajstih metrov mimo vrat sprožila Luka Modrić in Ivan Rakitić , je Rüstü ubranil strel Mladena Petrića in zabil zadnji žebelj v hrvaško krsto.

Na obračunu Italije in Španije pa je bil jeziček na tehtnici Iker Casillas , čuvaj mreže Reala iz Madrida , ki je zaustavil strela Danieleja De Rossija in Antonia Di Nataleja ter s tem zasenčil Gianluigija Buffona , ki je bil v dvoboju uspešnejši le od Danija Güize.

Iker Casillas je ubranil dva italijanska strela. © Reuters

Da je branjenje enajstmetrovk posebna vratarska vrlina, potrjujejo tudi govorice iz hrvaškega tabora. Mediji so namreč po porazu proti Turčiji namigovali, da je selektor Slaven Bilić razmišljal, da bi ob koncu tekme na igrišče namesto Stipeta Pletikose poslal Vedrana Runja , ki naj bi bil boljši pri branjenju najstrožjih kazni. Bilić je to zanikal in dodal, da mu je trener vratarjev Marijan Mrmić zatrdil, da sta oba vratarja v tej prvini enako uspešna.

Ali torej obstajajo vratarji, ki enajstmetrovke preprosto branijo bolje? Statistika zatrjuje, da imamo take vratarje. Za strokovno mnenje pa smo se zatekli k nekdanjemu reprezentančnemu čuvaju mreže Branku Zupanu , ki velja za najbolj študioznega med našimi nekdanjimi vratarji.

"Iz izkušenj lahko rečem, da je ključno, da vratar počaka do konca, poskuša prebrati namero igralca in se ne odzove prehitro," je pogovor za zurnal24.si začel nekdanji selektor mlade reprezentance. "Zelo prav pride podatek o izvajalcu, o njegovih značilnostih izvajanja enajstmetrovk. Potem vratar opazuje njegovo gibanje: ali se igralec usmerja v izvajanje v kot, ki ga navadno izbira, ali pa bo naredil kak gib, ki nakazuje na spremembo izvajalčeve klasične namere."

	Če vratar dela napake v težišču, je nagnjen preveč v eno stran ali nazaj, potem se težko odzove proti žogi in zmanjša kot, kar je ključno pri branjenju enajstmetrovk. Branko Zupan

Čakanje je v kombinaciji z odzivom torej ključnega pomena. "Na nekem seminarju v Italiji so nam predstavili elektronske študije in primerjali dotik žoge in odziv vratarja. Ugotovili so, da so uspešnejši tisti vratarji, ki čakajo do zadnjega. Vratarji, ki veljajo za specialiste za branjenje enajstmetrovk, verjetno imajo to lastnost, da v odločilnih trenutkih zdržijo in se potem zelo eksplozivno odzovejo."

Seveda obstaja več različnih tipov izvajalca enajstmetrovk. Branko nam je predstavil dva različna pola. "Igralci iz zadnje vrste udarjajo bolj 'na polno', žoga gre bolj po sredini. Pri tehničnih igralcih pa je treba čakati, saj je tak igralec sposoben v zadnjem trenutku obrniti stopalo. Pri igralcih, ki so tehnično zelo dobri, navadno udarec ni tako močan in je dobro vztrajati do konca, saj je tak strel mogoče ubraniti, če sta vratarjeva koncentracija in težišče optimalna. Če vratar dela napake v težišču, kar pomeni, da je nagnjen preveč v eno stran ali nazaj, potem se težko odzvati proti žogi in zmanjša kot, kar je ključno pri branjenju enajstmetrovk," pravi Zupan in doda še nekaj vratarskih plusov in minusov.

Sergio Goycoechea, nekdanji argentinski reprezentant, jih je branil kot po tekočem traku. V finalu SP 1990 si sloviti Lothar Matthaus ni upal streljati. Odgovornost je prevzel Andreas Brehme. In komaj zadel. © AFP

"Nekateri vratarji imajo več težav z metanjem v eno stran kot v drugo. To pomeni, da če je leva noga odrivna, se bolje meče v levo stran, če je desna, se v desno," pravi 43-letni nekdanji čuvaj mreže Kopra, Gorice in Celja, ki je razkril še najboljše Slovence v tej prvini.

Premagati Reino?

Liverpoolov vratar Pepe Reina velja za enega od največjih specialistov za branjenje strelov z bele točke. V sezoni 2004/05, ko je bil še pri Villarrealu, je ubranil kar sedem od devetih enajstmetrovk in pomagal klubu do uvrstitve v Ligo prvakov.

"Simeunovič je ubranil kar nekaj ključnih enajstmetrovk, tudi ko je igral v Turčiji. Vsi od teh naših boljših vratarjev, kot so Boškovič, Dabanovič, Volk in Pejkovič, so bili kar uspešni. Tudi sam sem jih nekaj ubranil v pokalu, ko smo s Publikumom igrali proti Mariboru, ustavil sem tudi strel selektorja Keka na prvenstveni tekmi tam nekje sredi devetdesetih."

Vsi so jih branili. Kaj pa popolna enajstmetrovka? Tako je bržčas nemogoče ubraniti. "Zelo težko. Če izbere pravi kot in se vrže, ne da bi gledal, lahko ubrani tudi močan udarec, obstajajo pa tudi neke statistike iz prejšnjega evropskega prvenstva, ki so pokazale, da je najtežje ubraniti strel v zgornji kot. Taki streli so pravzaprav neubranljivi," je za konec še nekaj o nasprotnikih – torej izvajalcih – povedal Zupan. Bržčas je v karieri v podobnem položaju večkrat klonil. Vendar se tisti trenutki zmagoslavja, ko vratar zaustavi strel z bele točke, še posebno vtisnejo v spomin.