Genocid v Ruandi je bil eden izmed najhitrejših, hkrati pa tudi eden izmed tistih, ki bi ga mednarodna skupnost lahko preprečila, če bi ukrepala odločneje in hitreje. Za povod morije v Ruandi velja sestrelitev letala s takratnima ruandskim in burundijskim predsednikom, Juvenalom Habyarimanom in Cyprienom Ntaryamiro 6. aprila 1994 v Kigaliju.

Hutujski skrajneži so dejanje pripisali Tutsijem in v samo nekaj urah je izbruhnila državljanska vojna. Hutujske milice, vojska in ostanki Habyarimanove garde so začele pogrom nad celotnim plemenom Tutsi, ki je predstavljalo kakih deset odstotkov prebivalstva v Ruandi.

Tudi 20 let po pobojih še vedno šokira njihova brutalnost; v povprečju so pobili 10.000 ljudi na dan, dan za dnem tri mesece.

Med državljansko vojno je iz Ruande zbežalo več kot dva milijona ljudi, večinoma zmernih Hutujev. Umaknili so se v sosednje države Burundi, Tanzanijo, Ugando in Demokratično republiko Kongo, takratni Zaire.

Priprave na obletnico je tik pred zdajci zasenčil spor s Francijo; predsednik Ruande Kagame je Francijo in Belgijo znova obtožil sokrivde za genocid in sodelovanja pri političnih pripravah na pobijanja. Pariz je obtožbe v preteklosti že večkrat zavrnil.

Ubil ji je otroka, danes sta poročena

V Ruandi prebivalstvo delijo na plemena Hutujev in Tutsijev, ki so bili tarča pobojev. Poleg njih so Hutuji pobijali tudi zmerne člane svojega plemena, ki so jim stali na poti.

Posamezne zgodbe tega obdobja so grozljive; Reuters na obletnico pobojev med drugim izpostavlja zgodbo Alice Mukarurinde, ki ji je pripadnik Hutujev pred njenimi očmi ubil otroka, njej pa odsekal roko in jo poškodoval po glavi. V prepričanju, da jo je ubil, jo je pustil.

"Počutil sem se slabo, vendar sem se sčasoma navadil. Povedali so mi, da so Tutsiji slabi, tako da sem si dopovedal, da pobijam sovražnike," pripoveduje Emmanuel Ndayisaba. Z leti je bila vest prehuda, zaradi svojega sodelovanja v genocidu se je policiji javil sam.

Po prihodu iz zapora je naletel na žensko, ki ji je ubil otroka in jo iznakazil. Prosil jo je odpuščanja. Ženska, sicer mati petih otrok, mu ni le odpustila, pač pa se je vanj tudi zaljubila in se z njim poročila.