" Kdor nosi orožje in cilja na vladne cilje, ne more biti naš član", je al Sadr sporočil borcem Mahdijeve vojske, svojim vdanim privržencem. Dodal je še, da si ne želi prelivanja iraške krvi.

Nasvidenje v naslednji vojni?
V zameno za premirje je al Sadr postavil iraški vladi kar nekaj pogojev. Še najmanj težav bo s tistim, ki se tiče takojšnjega konca vladne ofenzive proti upornikom. Zaplesti bi se utegnilo pri zahtevi, naj iraška vlada ne preganja upornikov in da naj izpusti vse priprte borce Mahdijeve vojske. Že včeraj pa je samosvoji šiitski klerik zatrdil, da njegovi borci ne bodo položili oroža, dokler "okupatorski vojaki" ne zapustijo države.

Iraška vlada je al Sadrov ukaz o koncu bojev pozdravila, vendar tudi sporočila, da bo nadaljevala z vojaško operacijo v Basri, ki pa naj ne bi bila več usmerjena proti borcem Mahdijeve vojske, ampak proti "kriminalnim tolpam".

Nepričakovano močan odpor
V spopadih med šiitiskimi in uporniki in vladnimi silami, ki so izbruhnili v torek, je po do sedaj znanih podatkih umrlo skoraj 300 ljudi. Upor šiitskih borcev je bil zelo močan, zato so se vladnim silam pridružile enote ameriške in britanske vojske. Iraški obrambni minister Abd al-Kader al-Obeidi pa je za časnik New York Times priznal, da operacija iraške vlade ni potekala po prvotnih načrtih, saj so naleteli na zelo močan odpor.