V Kanderstegu v švicarskem kantonu Bern, sredi tipične alpske pokrajine živi približno 1.300 ljudi. Nestabilna gorska skalna formacija, ki se dviga nad vasico, predstavlja nevarnost skalnega podora, ki bi ga lahko primerjali s tistim, ki je lani uničil bližnji Blatten. 

Tako kot v Blattnu se tudi v Kanderstegu čedalje bolj čutijo vplivi taljenja permafrosta. "Zavedate se, da se to dogaja, a se ne bojite," je dejala Brigitte Jüni, prebivalka Kanderstega. Povedala je, da so oblasti sprejele vse možne varnostne ukrepe. "Ampak to je narava. To je narava in nikoli ne veš," je za AP dodala Jüni.

Vas trenutno ni neposredno ogrožena in ni bila evakuirana, čeprav so pripravljeni načrti za evakuacijo, če bo to potrebno.

Povečuje se nevarnost zemeljskih plazov

Zamrznjena tla, usedline in skale delujejo kot lepilo, ki drži gore skupaj. Ker se ledeniki in permafrost talijo zaradi višjih temperatur, ki jih povzročajo podnebne spremembe, se v švicarskih Alpah povečuje nevarnost zemeljskih plazov.

Maja 2025 je v bližnji dolini Loetschental po pobočju gore zgrmela ogromna masa kamnin in ledu iz ledenika, ki je v zrak dvignila oblake prahu in z blatom prekrila skoraj celoten Blatten, ki je bil prej preventivno evakuiran.

Markus Stoffel, profesor za podnebne spremembe in naravna tveganja na Univerzi v Ženevi, je dejal, da podnebne spremembe vodijo k taljenju tako ledenikov kot permafrosta. "V gorah in v nezgoščenih naplavinah je veliko ledu," je dejal Stoffel. "Ko se ta led topi, deluje kot cement. Ta gorska pobočja bodo postajala vse bolj nestabilna."

Zadovoljni s sprejetimi ukrepi

Prebivalci Kanderstega pravijo, da je njihov položaj drugačen od položaja v Blattnu in da jim že sprejeti ukrepi omogočajo mirno življenje. "To ni enak primer kot v Blattnu. Gre za drugačen položaj," je dejal lokalni prebivalec Rudolf Isler. "Ne bojimo se skale Spitze Stei. Že vrsto let opazujemo, kako od tam zgoraj padajo kamni. Problem je globalno segrevanje in naraščajoče temperature."

Če bi se celoten nestabilen del skale Spitze Stei, katere obseg je ocenjen na približno 15 do 20 milijonov kubičnih metrov, zrušil, bi to pomenilo ogromno naravno nesrečo. A skala je pod stalnim nadzorom, pripravljeni so evakuacijski načrti, strokovnjaki pa pravijo, da se bo skala verjetneje rušila postopoma kot v enem velikem kosu.

Nathan Solothurnmann, strokovnjak za podnebje in energijo pri Greenpeace Švici, pravi, da bodo zaradi podnebnih sprememb zemeljski plazovi ali snežni plazovi postali pogostejši. "Morda bomo nekega dne morali zapustiti določene doline ali določene vasi, ker bo tam življenje postalo nemogoče," je dejal Solothurnmann. "Ali pa bodo ukrepi, ki jih bo treba sprejeti za zaščito infrastrukture, tako dragi in prizadevanja tako velika, da se tam ne bo več splačalo živeti."

dezurni@styria-media.si