V nadaljevanju preberite:
- Angela Merkel poziva Nemce, naj se znova borijo za demokracijo.
- Skrajno desni AfD se na volitvah v Saški-Anhaltu obeta več kot 40 odstotkov glasov.
- Raziskava razkriva zanimiv razkorak med priljubljenostjo AfD in podporo njenim stališčem.
Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je pred deželnimi volitvami v Saški-Anhaltu, ki bodo potekale 6. septembra, državljane pozvala, naj se dejavno zavzamejo za demokracijo.
"Verjamem, da moramo zdaj storiti nekaj, česar nam desetletja ni bilo treba storiti: za demokracijo se moramo resnično boriti, se preprosto postaviti zanjo in biti nekoliko bolj pogumni. Stati moramo za svojimi besedami in povedati, da je to odličen način življenja," je dejala na dogodku v Berlinu.
Njene besede prihajajo v času vse večje podpore Alternativi za Nemčijo (AfD). Po javnomnenjskih raziskavah bi lahko stranka na volitvah v Saški-Anhaltu osvojila več kot 40 odstotkov glasov.
AfD iz vzhodnonemških dežel postal vsedržavni pojav
AfD je tradicionalno posebej močan v nekdanjih vzhodnonemških zveznih deželah, vendar njegova podpora raste tudi drugod po državi. "To je postal vsedržavni pojav," je opozorila Merklova. Ob tem je poudarila, da večina Nemcev kljub temu ne glasuje za AfD. Po njenih besedah je stranki s svojo kampanjo uspelo predvsem to, da je postala prevladujoča tema številnih javnih razprav.
Nemška notranja obveščevalna služba je organizacije AfD v več nemških zveznih deželah označila za potrjeno desničarsko ekstremistične organizacije. Med njimi je tudi deželna organizacija stranke v Saški-Anhaltu. AfD je proti takšni oznaki vložil tožbo, pravnomočna odločitev pa še ni sprejeta.
Podpirajo AfD, a ne tudi vseh njegovih stališč
Ob naraščajoči podpori AfD pa raziskave kažejo zanimiv razkorak. Številni volivci, ki v anketah izražajo podporo stranki, ne podpirajo nujno vseh točk njenega programa. Kot piše Spiegel, večina državljanov zavrača ključne zahteve iz volilnega programa AfD za deželne volitve v Saški-Anhaltu. Do teh ugotovitev je prišla reprezentativna raziskava inštituta Forsa, ki sta jo naročila RTL in n-tv.
AfD svojo priljubljenost med drugim krepi z ostro retoriko proti priseljevanju in tujim delavcem. Kljub temu raziskava kaže, da večina vprašanih ne podpira nekaterih stališč stranke o tujih kvalificiranih delavcih.
Le 17 odstotkov vprašanih se je strinjalo s trditvijo, da tuji zdravniki zaradi jezikovnih težav in kulturnih razlik pogosto niso primerni za zdravljenje nemških državljanov. Še manj, 16 odstotkov, jih je podprlo stališče AfD, da zaposlovanje kvalificiranih delavcev iz drugih kultur povzroča težave in ogroža dobrobit pacientov, zlasti v zdravstvu in sektorju oskrbe.
Večina vprašanih zavrača tudi nekatere zahteve AfD na področju šolstva. Le 24 odstotkov se jih je strinjalo z zahtevo, da učiteljem ne bi smeli več dovoliti sodelovanja v razpravah z učenci, ki izražajo lastna mnenja.
Aha,ta bi rada še več migrantov,islamistov džizahistov v eu.neprecenljivo.
Kakšna demokracija? Nekaj mandeljcev v Bruslju in v Nemčiji je uničilo gospodarstvo in na vsak način hočejo zvleči Evropo v …