Dvaindvajset evakuiranih otrok, ki so danes v sedemdesetih in osemdesetih letih, in več kot 150 njihovih sorodnikov se je pretekli teden ponovno odpravilo na zgodovinsko pot iz Prage, preko Nemčije in Nizozemske do postaje Liverpool Street Station v Londonu. Parno lokomotivo je v petek pričakalo več sto ljudi. Nekateri analitiki ocenjujejo, da imajo t.i. “Wintonovi otroci“ danes okoli 5000 potomcev.

Čustveno srečanje po več kot 70 letih
“Čudovito vas je videti po več kot 70 letih,“ je dejal Winton, katerega starši so bili po rodu Judje iz Nemčije. Ko je prvič prispel v Prago je štel rosnih 29 let, bilo je leto 1938. Ob pogledu na nepregledne kolone beguncev, ki so se vile iz okupirane Češkoslovaške, ga je zabolelo srce. Takratno begunsko krizo je povzročila priključitev Sudetov nacistični Nemčiji.

Ustrezna zakonodaja
Winton je nemudoma pričel organizirati prevoz judovskih otrok iz države. Tedanja britanska zakonodaja je omogočala vstop v državo beguncem, mlajšim od sedemnajst let v primeru, da so imeli zagotovljeno bivališče na Otoku in če je bila zanje plačana varščina v višini 50 funtov, sicer znesek, ki bi omogočil njihovo morebitno vrnitev domov.

Winton je z obsežno oglaševalsko akcijo v Britaniji našel dom na stotine otrokom, med marcem in septembrom 1939 je tako skupno organiziral osem železniških prevozov. Deveta, tudi največja evakuacija, pa je bila načrtovana za tretji september, ker pa je vlada na ta dan napovedala vojno Nemčiji, vlaku niso dovolili odpeljati iz Prage. Skoraj nihče izmed 250 otrok, ki bi ta dan potovali v svobodo, ni preživel krvave vojne.

Večina sorodnikov v taborišča
Ko se je beseda o njegovih dejanjih širila po takratni Pragi, se se pred njegovim uradom pričeli zbirati ogorčeni sorodniki, ki so ga preklinjali, češ da jim krade otroke, saj so vedeli, da jih vidijo zadnjič. Večina staršev in sorodnikov je tekom vojne umrla v koncentracijskih taboriščih.

Winton 40 let ni spregovoril o svojih neverjetnih podvigih. Leta 1988 pa je njegova soproga na podstrešju odkrila staro aktovko s papirji, ki so pričali o evakuacijskih prevozih. Ko je njegova zgodba prišla v javnost, ga je tedanji premier Tony Blair označil za britanskega “Shindlerja“.

Leta 2002 ga je kraljica Elizabeta II. nagradila z viteškim nazivom, češka vlada pa ga je lani predlagala za Nobelovo nagrado za mir. "Kar se je zgodilo pred vojno, se po njenem izbruhu ni zdelo več pomembno,“ je bil malenkosten Winton.