Sankcije lahko ZDA uvedejo proti vsaki osebi, ki ogroža mir, varnost, stabilnost ali ozemeljsko celovitost katere koli države Zahodnega Balkana ali spodkopava demokratične procese in ustanove na Zahodnem Balkanu. Sankcije grozijo vsem vpletenim v zlorabe človekovih pravic in korupcijo na Zahodnem Balkanu.

Sankcije grozijo tudi vsem osebam, ki kršijo ali ovirajo regionalne mirovne sporazume, kot so prespanski sporazum iz leta 2018, ohridski okvirni sporazum iz leta 2001, resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1244, daytonski mirovni sporazum ali sklepi londonskega sporazuma iz leta 1995.

Biden je ob tem sklenil, da položaj na Zahodnem Balkanu v zadnjih dveh desetletjih ogroža napredek v smeri učinkovitega in demokratičnega vladanja ter integracijo v evroatlantske ustanove. V to je vključeno tudi spodkopavanje povojnih sporazumov in ustanov. Vse to po Bidnovem sklepu predstavlja grožnjo nacionalni varnosti in zunanji politiki ZDA.

V EU so v odzivu na Bidnovo potezo danes dejali, da odločitev ameriške administracije ne komentirajo. Ob tem so izpostavili močno sodelovanje unije s partnerji na Zahodnem Balkanu, ki da ga potrjuje nedavna razprava zunanjih ministrov EU o regiji in obnovljena tradicija neformalnih večerij z voditelji držav Zahodnega Balkana, je povedal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella, Peter Stano.

Na vprašanje, ali bo podobno ukrepala tudi EU, pa je Stano odgovoril, da premisleka o sankcijah ni na dnevnem redu, in pri tem spomnil, da je v uniji za uvedbo sankcij potrebno soglasje vseh članic.