Jaz sem Jezus Kristus politike. Sem potrpežljiva žrtev, ki se sprijazni z vsem in se žrtvuje za vse. Silvio Berlusconi

Danes 71-letni Silvio Berlusconi z vzdevkom Vitez je zagotovo ena od najbolj znanih, pa tudi kontroverznih italijanskih osebnosti zadnjih 20 let. Rojen je v Milanu, dvakrat poročen in oče petih otrok. Najprej je bil znan kot multimilijarder, danes pa ga vsi poznajo predvsem kot voditelja italijanske politične desnice, ki se rad primerja z Jezusom Kristusom in Napoleonom, dá ogromno na svoj zunanji videz, nosi podložene čevlje, v katerih je videti višji od 1,67 centimetra, kolikor je visok v resnici, in ne izpusti priložnosti, da bi delil komplimente lepoticam ter se z uporabo vulgarizmov šalil s političnimi tekmeci z levega pola, ki so zanj vsi po vrsti prikriti komunisti, ali pa kar na račun tujih državnikov, pri čemer mimogrede sproži še spor mednarodnih razsežnosti.

Zelo občutljiv je zaradi izpadanja las. Leta 2004 je tako imel lepotno operacijo, na kateri so mu zgladili obraz in presadili del lasišča. V javnosti je rane skrival s trendovsko rutico.

Uspešen in zvit politik
Dejansko je navzoč prav na vseh področjih italijanskega življenja, tudi za Italijane najpomembnejšem – nogometu. Od leta 1996 je predsednik kluba AC Milan, navijaško geslo "Forza Italia!" – "Naprej, Italija!" pa je leta 1994 uporabil tudi za ime svoje nove stranke, ki je ob pomoči koalicije med nasledniki fašistov (Nacionalno zavezništvo) in severnjaških kvaziseparatistov (Severna liga) prevzel vodenje države na pogorišču dotedanje italijanske demokrščanske politike.

Na njegovo osebno ideologijo in poznejše politično delovanje je zagotovo zelo vplivalo članstvo v prostozidarski loži Propaganda due na začetku 80. let, ki si je za osnovni program zadala popoln nadzor nad mediji in sodstvom ter oslabitev šolstva, medtem ko bi nadzor nad prebivalstvom obdržali s pomočjo starodavnega gesla "Kruha in iger".

Njegova prva vladavina leta 1994 je trajala le nekaj mesecev, znova se je zavihtel na oblast leta 2001. Kljub svoji populistični politiki, ki je bila med drugim uperjena tudi proti slovenski manjšini in priseljencem, ali morda prav zaradi nje, se je izkazal za veščega politika in je na oblasti ostal celoten mandat do leta 2006, kar je za italijanske politične razmere povsem nepredstavljivo. V tem mandatu je izpolnil prav vse glavne točke programa sicer že dolgo ukinjene prostozidarske lože. Ko je kazalo, da bo leta 2006 le stežka zmagal na volitvah, mu je celo uspelo spremeniti volilni sistem tako, da svojemu nasledniku Romanu Prodiju ni omogočil udobne večine in je leva koalicija po dveh letih razpadla.

Berlusconi, ki se je po porazu leta 2006 zaklinjal, da je s politiko opravil, se je "na prigovarjanje" vrnil vanjo in ustanovil koalicijsko Ljudsko stranko svoboščin, s katero spet naskakuje premierski položaj.

Ženi Veronici se je moral ponižno opravičiti z oglasom v levičarskem časopisju, potem ko je neki ženski dejal, da bi šel nemudoma z njo, če le ne bi bil poročen.

Njegova moč izvira v denarju
Po zadnjih podatkih revije Forbes sicer ni več najbogatejši Italijan, vseeno pa se s 5,94 milijarde evrov premoženja uvršča na 90. mesto 100 najbogatejših ljudi na svetu. Preračunano je torej težak za deset Mirkov Tušev. Premoženje si je ustvaril prek imperija Fininvest, katerega ustanovitelj in glavni delničar je, čeprav je po vstopu v politiko formalne vodstvene funkcije prepustil drugim. Fininvestove glavne dejavnosti so naložbe v medijih in bančništvu. Med drugim ima koncern v lasti tri od sedmih nacionalnih televizij in nekaj najbolj branih italijanskih časopisov.

Čeprav v javnosti, pa tudi na sodiščih že dolga leta potekajo razprave o izvoru denarja Fininvesta in Berlusconijeve vpletenosti v nečedne posle, v katerih ne manjka niti omenjanje sicilijanske mafije, Berlusconiju še danes niso uspeli dokazati krivde v niti enem primeru. Tudi na račun zavlačevanja in posledičnega zastaranja sodnih postopkov. Če ni šlo drugače, je kot premier poskrbel, da je parlament spremenil zakone njemu v prid in se tako izognil sojenju. O sodni veji oblasti in nacionalnih medijih izven njegovega nadzora sicer pravi, da jim vlada "sovjetski" način razmišljanja.

Nejasna kampanja z jasnim ciljem
V volilni kampanji za tokratne volitve je tako dejal, da bo predlagal zakon, po katerem bi morali tožilci, sicer njegovi smrtni sovražniki, vsake toliko časa opravljati posebne psihične teste. Med kampanjo, ki je bila po mnenju večine analitikov zelo dolgočasna, so bolj kot gospodarske prevladovale ideološke teme, Veltronijevo levico je tako Berlusconi primerjal z bikinijem, češ da kaže veliko, prekriva pa zgolj najbolj pomembne dele – to, da črpajo iz komunistične ideologije. Če bo Berlusconi zmagal in postal premier, bo tako edini predsednik vlade v Evropi, ki je bil rojen pred 2. svetovno vojno.