"Letalo je izginilo, ne da bi posredovalo SOS-sporočilo. To pomeni, da je bila posadka letala soočena z brutalnim dogodkom," je za francosko televizijo BFM-TV povedal francoski sodni izvedenec za letalstvo Francois Granquier. Po njegovih besedah so možne tri razlage nesreče: "Mogoče je bila na delu močna turbulenca, ki je letalo tako poškodovala, da je to strmoglavilo. Druga možnost je eksplozija nastavljene bombe. Izključiti pa ne moremo niti udara strele. Če je ta udarila v rezervoar z gorivom ali v elektroniko, posadka letala ni več mogla upravljati."

Air France: kriv udar strele

Le nekaj ur po objavi izginotja letala je direktor družbe  Air France Pierre Henri Gourgeon dejal, da je bil za nesrečo najverjetneje kriv udar strele. Po navedbah družbe so udari strele v zadnjih 50 letih povzročili "ducat letalskih nesreč".

Granquier je že pred tem za Spiegel dejal, da če je letalo razneslo nad Atlantskim oceanom, bo njegove razbitine praktično nemogoče najti. "Res je, da črne skrinjice oddajajo znake, s pomočjo katerih jih je mogoče najti, toda to je spet odvisno od morske globine," še dodaja strokovnjak.

Previden je tudi nemški pilot Jörg Handwerg, ki je za Spiegel dejal: "Najprej je treba poudariti, da so diagnoze od daleč zgolj špekulacije. Dokler si ne moremo od blizu ogledati letala, ne moremo biti gotovi. Za zdaj je mogoče vse: na delu bi lahko bile turbulence, teroristični napad ali – kar je malo verjetno – udar strele."

En udar na 1500 km

Kot opozarjajo letalski strokovnjaki, povprečno letalo na vsakih 1500 kilometrov doživi udar strele.

Grožnja so turbulence, ne strele
O možnosti udara strele pravi, da "si strela zmeraj poišče najkrajšo pot do tal in nekje zapusti letalo". Po njegovih besedah je tehnika današnjih letal na takšni ravni, da ji udari strele ne morejo škodovati. "Načelno se ne bi smelo zgoditi nič ." Handwerg dodaja, da imajo sodobni modeli letal do tri med seboj neodvisne električne sisteme, tako da je popoln izpad elektrike skoraj nemogoč. V skrajni sili je na voljo še zasilni sistem: airbus A320 ima na primer na razpolago turbino, ki se lahko izboči in nato na vetrni pogon proizvaja elektriko. "V nevihti so bolj kot strele nevarne same turbulence."

Možnosti zasilnega pristanka ni
Handwerg se tudi ne želi zanašati na urgentno sporočilo o električnem mrku, ki ga je družbi Air France posredovalo letalo: "Letalo stalno posreduje podatke. Pri takšni množici sporočil ni izključeno, da je katero napačno." Nemški pilot je tudi pesimističen glede možnosti zasilnega pristanka letala na odprtem morju. "Zasilni pristanek na odprtem morju zaradi gibanja valov ni mogoč. To je mogoče le na reki, kjer ni izrazitejšega valovanja."

Letalo: faradayeva kletka
"Noben primer ni znan, da bi neko večje letalo strmoglavilo zaradi udara strele," po poročanju Bilda dvomi tudi nemški letalski strokovnjak Heinrich Großbongardt. "Letalo deluje kot faradayeva kletka. Domnevam, da je bila kriva napaka v komunikaciji. Kajti airbus po satelitu centrali stalno posreduje podatke. Kot vemo, je letalo prijavilo kratki stik. Zaradi nevihte, na katero je naletelo letalo, so nastale razlage, da je izginitev zakrivil udar strele."

Na drugi strani pilot družbe Air France Stephanen Durand opozarja, da udar strele ni vedno vnaprej nedolžen: "Če strela udari v rezervoar z gorivom ali elektroniko letala, letala ni več mogoče upravljati."